Pod spovedni m pečatom

oter iz Brezovice je gele prišel in mora
še hitro pojesti svojo godlo . Oj, ako go -
spod župnik ne bi priganjal, ne bi prišli v
cerkev pred poldnevem . Njega pa opominj a
lastni želodec ; celo uro gledati, kako drug i
jedo in, pijo, v tem ko je sam še na teše ,
— pač da bi skoraj rajši prepustil kaplanu
svatovsko mašo !
„Prihajajo! Prihajajo!” se razleže o d
ust do ust med pričakujočo množico in vs i
vratovi se podaljšajo. Godci in cerkven i
zvonovi napravijo zmeso glasov, ki se zd i
človeškim ušesom z dežele, da je lepa in
slavnostna, župnikovemu psičku zadaj na
dvorišču pa nikakor ne ugaja, vsled česa r
tuli strašansko .
Dopadljivo gleda kaplan skozi okn o
na sprevod, ki se pomika v cerkev. Velika
svatba na deželi je mlademu duhovniku, k i
e preživel vso svojo mladost za seminarski m
zidovjem v škofovskem mestu, nekaj posebno
zanimivega . Saj je pač prijatelj ljudskega
življenja ter šeg in običajev na de -
želi . Njegovo oko se razveseljuje ob star i
gorski noši, ki se prikazuje pri taki priložnosti
zopet v vsej slikoviti lepoti ; on občuduje
krepke moške postave, jubke piavolase
device in glasno se mora nasmejati ,
ko se vaška mladina stepe za male krofe ,
ki jjh razmetuje nevestina mati vso pot iz
velike košare na obe strani .
20