Pod spovedni m pečatom

In sedaj bi se bil župnik res skoraj
zgrudil na t1a . Kolena so se mu šibil a
kakor da se morajo prelomiti. Vrtelo se mu
je v glavi , roka se je dvignila k plašno
utripajočemu srcu. V škofovih očeh so bil a
to sama znamenja greha. Moj Bog, tudi še
to vprašanje, na katero ne sme odgovoriti ,
ker mu zapira tudi izpoved gospoda urednika
usta In tako čvrsto so bila zaprla, da
v strahu in v razburjenju sploh ni premoge l
odgovora . Ta molk pa je bil toliko, kakor
jasna obtožba samega sebe.
.Kaj me niste razumeli? Vprašal sem
Vas, ali je tisto dekle, hči Vaše kuharic e
mislim, da ji je ime Ana — še čista devica ? "
Naposled je zbral župnik toliko svoj e
misli, da je z ozirom na spovedni peča t
zajecljal :
,,Kolikor je meni znano, je Ana devica "
,No, Vi ste mi lep župnik, ki niti ne
vé, kaj se godi v njegovem župnišču . Glejte ,
še nikoli nisem bil v Gospojni ; tiste pokvarjene
osebe v Vaši hiši sploh ne pozna m
in vendar V im lahko povem, kar bi Vi rad i
zatajili. Tista oseba ni več devica, Vi jo pa
trpite v župnišču prav tako kakor njeno pokvarjeno
mater, kljub vsem cerkvenim zakonom
in v splošno pohujšanje . Kam naj b i
prišla sveta cerkev, ako ne bi župnik vedel
vsega, kar zamolče slabi duhovniki? Morda
Vam tudi ni znano, da je tista brezbožna
oseba te gravata? Govorite vendor ,
334