Pod spovedni m pečatom

zaslužek, je sesal tobakov dim . „Te deske
moram odnesti domov. Lahko jih še porabim .
Sedaj pa na polič h krčmarju . Lesa mi itak
nihče ne vzame. Naj le ostane tukaj .” In
mrmraje sam seboj je odkorakal proti go -
stilni .
Zunaj po župnijski njivi je hodila kuharica
Lenka . Gledala je, kako se dela
zelje, pa se je veselila, da so glave letos
posebno velike, kajti ko je sadila, je nasula
v vsako luknjico Žlico moke iz kosti .
Nosila je veliko košaro z različnimi jedili ,
hotela je iti v ubožnico k svojim gojencem .
Ko je dobila občina novo učilnico, se j e
naredila iz starega šolskega poslopja ubožnica.
Seveda ni odgovarjala vsem zahtevam ,
bila pa je vendar bo1ja kakor nič . In
Župnik je upal, da dobi sčasom tudi Go -
spojna boljšo bolnišnico in ubožnico. Nič
ni dvomil o tem .
Tam, kjer je bilo zeljno polje pri kraju ,
preden se je prišlo do ubožnice, se je odpiral
prekrasen razgled v dolino. Lenka je
sedla na klop , ki jo je namestilo društvo
za polepševanje pod košato lipo, pa je po -
stavila košaro poleg klopi na zemljo .
Spodaj pa je šumel potok, v katerem
je hotela nekdaj končati svoje obupano življenje.
Kako lepo pa se je razvilo to življenje!
Uživala je ljubezen in spoštovanj e
cele občine — ona, devica Lenka! Dá, tu
doli stanuje tisti, ki jo je bil pripravil ob
243 164