Pod spovedni m pečatom

kaplje so mu curljale po čelu . Na robu
senčnatega gozda je sedel in zrl v rodovitno
dolino . Lepo, čudovito lepo je bilo
tam doli. Tudi v raju ne bi moglo biti lepše .
Tukaj so morali živeti dobri ljudje .
Na griču, ki so ga obdajali krasni
razkošni vrtovi, se je dvigalo veliko . po -
nosno poslopje, večje nego knežji dvor .
Sladek spomin na srečne dni je vstal v Hercogovi
duši . Tukaj je bil že pred mnogimi
leti . Dobro je še poznal vse štiri stolpe .
Dva je imela samostanska cerkev, enega
prelatura , enega pa pokopališčna cerkvica .
To je bil krasni samostan Limpah . Tuka j
je bil že nekdaj kot prelatov gost. Poučeval
je ubozega dečka in njegov nekdanj i
dijak je sedaj prela r tako krasnega samo -
tana. Obšel ga je skoraj kes, da ni postal
sam samostanski duhovnik. Toda to n i
bil nikoli poklic zanj. Premalo se mu je
zdelo, vedno le moliti brevir na koru ; kot
duhovnik je hotel služiti človeštvu. Da b i
v samostanu dobro jedel in pil, ni bi l
namen njegovega duhovništva ; srečen je bil ,
da je smel prinašati v žgočem solnčne m
žaru, v dežju in viharju v snežnem zamet u
svojim revežem čez visoke hribe tolažbe in
pomoči .
Se nekdo je bil v tem samostanu, k i
ga je poznal . Toda stari pater Oto, nekdanji
njegov inštruktor na gimnaziji, gotov o
ne živi več.
458