Pod spovedni m pečatom

A kakor da je bila tista prejšnja po -
časnost posebno velik greh ; kajti pokore n i
bilo ne konca ne kraja .
Sedaj šele je opazil, da ima Anka š e
vedno stisnjene trepalnice, ker jo je svetlob a
bodla v zaspane oči ; usmiljen je upihni l
luč. Za večerjo je bilo itak že prepozno ;
bil bi velik greh, ako bi sedaj še kaj užival .
Cetrt ure nad dvanajsto je že odbilo .
Kar pa se je zgodilo sedaj v temi, je
prepuščeno misli, da ugane brez težav . Le
to bodi povedano, da je gospod Gros ve s
v čudu mislil na župnika, ko je izpoLnal ,
da je Anka nedotaknjena devica. Tega n e
bi bil pričakoval. Njegovo opravilo pri konzistoriju
mu je dalo priložnost, da je dobi l
vpogled v marsikakšne spise, obenem p a
tudi v življenje po večini župnišč. Zato je
bil vrgel tudi župnika Hercoga v veliki lone c
z drugimi žrtvami celibata vred. Kako je
mogel živeti ta župnik poleg tako lepe eve, -
tice, ne da bi se nasrkal njene dišave, s e
mu je zdelo sedaj kar nenaravno . Njemu p a
je zameglila iz popka se razvijajoča lepot a
napol nezavestne device vsa čutila ; hipom a
je preplavila dolgo leto zadrževana struj a
vroče krvi vse jezi celibata ter se je uničevalno
razlila po življenju napol spečega,
napol omamljenega, doslej nedolžneg a
dekleta .
286