Pod spovedni m pečatom

Predobro je poznal zvok vsakega zvon a
svojega častitljivega samostana; Sedaj s o
zvonili` vsi- klQšterski- rzvc rncvi ; skupaj, torej
se je moralo *g.aadnti nekaj važnega. In rad
bi bil ° .vedel to . Hitro je zapustil pisarno ,
pa je l prišel še ravno prav, da je viel..
kako je ko.f zapuš'al cerkev . Stopil ješ v sampstan,
pa je vprašal brata vratarja, ,kakše n
opravek je imel Fškof v cerkvi. Dobil je pa
nedoločen odgovor .
`Vlad svetovni duhovnik, bivši njego v
sošolec, ki'_je prišel přavkgr ves zbegan na d
ta:kim z'kljuČko`m uhovnih vaj iz samo -
stana, mu je rad pöjpsnnl stvar .
Torej sQ res ' degradirali' u,bozega, ljubeznivega
župnika? Pa kje nek, je zdaj ?
Olej, tarn qb zid se opira človek, ki je vi -
deti, kakor da ga je doletelo veliko gorje .
Mi ta' nima dolge- brade in dolgih belih
las župnika iz kaznilniške celice, On torej
ne more biti pravi. Pa vendar iz-Bajaj o
ga tužne, zveste oči .
„Gospod župnik, pridite z menoj! ”
voljan kakor otrok se je vdal župnik ne -
znancu, da ga vodi . Zaupal mu je ; saj n i
imel na sebi ne duhovniškega talarja, n e
meniške kute. in z „župnikom” ga je na -
govoril on, posvetnjak . ki ga ni niti poznal .
On mu priznava naslov, ki tnu sodi pred
bogom. Njemu sledi brez skrbi .
Nekdanji menih, ki se je zopet p o
meščansko imenoval Kettl, je odpeljal svo -
4 550