Pod spovedni m pečatom

veda je moralo biti vreme prekrasno ; „Bog
ne more dovoliti, da bi pokvaril dež njegovemu
namestniku tak dan,” je mislil novo -
mašnik — „in da bi pokvaril dobro žejo,”
je mislil krčmar.
„Rajši vodo v pivo, nego dež po lep i
obleki,” je bilo njegovo praktično načelo .
Nad četrt ure je trajal obhod verniko v
okoli altarja, ki so polagali svoja darila za
prečastitega novomašnika . Potem je prišla
slavnostna propoved, ki je pokazala pobožnemu,
potečemu se Ljudstvu, kaj je duhovnik .
„Kdor ni duhovnik, ni niti vreden, da
bi poljubil tla, na katerih je stal duhovnik! ”
je zaklical navdušeni propovednik v gosti, po
človeškem znoju že slabo dišeči cerkven i
zrak. Zelo umetno je potem zavil govor tako ,
da je lahko omenil nedostojne duhovnike ;
na srečo ni našlo ljudstvo skritega, trdega
jedra, samo navzoči duhovniki so izpoznali ,
da je veljalo to gospojinskemu župniku, čiga r
gost je bil pridigar. S pravim očetovski m
ponosom je sprejel mlinar tisti del propovedi ,
ki je bil namenjen njemu ter si je neprenehoma
mel oči . Propovedi je sledila peta maša ,
prva maša novoposvečenega z novomašniški m
blagoslovom in z obhajilom sorodnikov .
Slavnostna pojedina v gostilni z godbo
in nazdravicami je šele izpopolnila slavnostno
veselje .
269