Pod spovedni m pečatom

Dolgo je sedel duhovnik kakor brez
misli ria svojem mestu . A v ten] času s e
mu je povrnila duševna xnoč pač slabotn a
in počasi . a začela je vendar zopet delovati
Akoravao so mu bile misli še zmedene ,
akoravno mu je bila temna bodočnost pre d
očmi . mu je bilo vendar že jasno, kaj sp
pomenile zadnje besede neznanega dobrot -
nika : Postal na) bi bil orodje cerkveni h
sovražnikov, To pa ni mogel in ni hotel .
Kaj ni pretrpel vse grozote tekom leta i z
ljubezni do cerkve, ker ni hotel prelom t i
pečata njene izpovedi? N af tazglašajo drugi
svetu svojo ljubezen do cerkve z lepimi .
navdušenimi besedami . on ji ostane zvest v
srcu . v ječi . v srafnoti in v ponižanju, p a
če bi moral zato poginiti lakdte .
Na to sveto žvestobo do cerkve, ki j e
pahnila od sebe najboljšega stutabniká ,
sevata ni mislil bivši njenih . Plemenito
srce ga je sililo, naj pomaga ubogemu
prijatelju. Sam pač ne more storiti ničesar .
Za uboge. ki jih je cerkev izpodila je bilo
najti pomoči Sarno pri takozvanih so'ražniki h
cerkve .
Ko se je torej povrnil v gostilno z radostno
vestjo, da je obljubil njegov gosdar
župniku začasno službo v uredni gtv u
„Jutranjega lista” . je : `korakal ta že skoz i
predmestje . Sam ni vedel, kam gre. Le en o
čustvo ga je navdajalo in ta, ga je gnalo i z
mesta, v katerem prebiva škof,, kjer stoj i
454