Pod spovedni m pečatom

cerkev ali v sirotišnico, je pomenilo t o
zanjo že toliko, kakor za župnika, ako je
zlezel na hrib .
Ohranila pa si je tudi v tej nesreči jasno
čelo in zadovoljnost ; župnik ni pognal ne -
zmožnega posla skozi vrata, ni je poslal v
ubožnico, temveč je skrbel zanjo, kolikor je
bilo mogoče . In nega je bila res dobra .
Roke lastne hčerke so skrbele za mater, ne
da bi bile vedele, da je mati .
Župnik je namreč takoj naznanil svoj i
sestri nesrečo svoje gospodinje ter jo j e
prosil, naj pošlje čimprej Ančiko, rojstn o
hčer Lenke in dete sestrine ljubezne do
bližnjega .
In kmalu je prišla Ančika v spremstvu
tiste, ki jo je imela za svojo mater, v Go -
spojno .
Kako dobro je bilo sedaj, da dete n i
vedelo, da je Lenka njegova prava mati ,
kajti drugače ne bi bilo smelo ostati niti za
nego lastne matere v župnišču . Da, sam a
mati bi bila morala hipoma zapustiti duhovniški
dom, ker ni bila več devica, kakor
predpisujejo cerkvene postave .
Župnik pa tudi ni smel vedeti, da je
Anka Lenkina hči, kajti , kar mu je bilo
znano od svete izpovedi, to ni smelo obstojati
zanj . Preden je sestra zopet odpotovala,
mu je naložila skrb za Anko, kater o
je imela rada kakor lastnega otroka :
255