Pod spovedni m pečatom

čiste, toda pater, pekel in hudič niso mogl i
izpreobrniti velikega grešnika, dasiravno je
mislil škof, kateremu se je moralo poročati
vsaki dan, presrčno molil za izpreobrnjenj e
svojega sina .
Koncem prvega meseca vaj se je po -
nižal škof toliko, da je sam obiskal župnika ,
ter ga skušal pregovoriti, naj skesan o
prizna . Cutil se je posebno svetega na tej
poti v samostan, saj je bil na las podoben
dobremu pastirju, ki gre iskat izgubljen o
ovco .
Skoraj da ne bi bil izpoznal nekdanjeg a
gospojinskega župnika . Svobodni sin planin
se je postaral v jetništvu samostana, še bolj
pa vsled duševne torture vaj za leta ; siv i
lasje so postali beli kakor sneg, plamen v
očeh je ugasnil, obraz mu je bil bled in
upadel in kazilo ga je pravo strnišče.
Škof je lahko silil vanj ter ga nagovarjal ,
naj prizna krivico in naj se spokori ; vs a
očetovska ljubezen je bila zaman nad greš -
nikom, ki ga je zapustil Bog.
„Seveda, liberalnemu duhovniku od -
vzame Bog celo milost izpreobrnitve,” je
vzdihnil škof, ko je videl, da padajo njegov e
besede na skalnata tla .
Zato je zapovedal, naj se sleče nevrednemu
duhovniku, ki ne plača niti stanovanj a
in hrane v samostanu, duhovniško obleko ,
344