Pod spovedni m pečatom

„Seveda bi mi bila župnija ljubša, al i
na to ni deset let kar nič misliti . In vsake
župnije tudi ne maram . Zato moram nabrat i
kot urednik najprej dosti zaslug za katoličanstvo,
da dosežem pravico do dobre fare .
Preveč jih je pač. Škofovi tajniki, pisarji v
konzistoriju, drugi uredniki , mnogošteviln i
društveniki, vsi hočejo priti na vrsto. Se -
veda moramo imeti prednost pred starim i
kaplani na deželi, ali jaz sem najmlajši, pa
rnoram potrpežljivo čakati . ”
„Čuješ, s čakanjem in s potrpežljivostj o
ne opravijo duhovniki ničesar . Poglej škofa !
Ali je postal s samo potrpežljivostjo in zgol j
s čakanjem v tridesetem letu škof? ”
„Seveda, on je znal, povzpeti se hitro . ”
„Kaj si ti neumnejši od njega? Al i
nisi študiral tudi ti pri jezuitih in se učil v
Rimu? Posnemaj škofa ; on ti bodi vzgled . ”
„Seveda mi je on najlepši vzgled v
boju in v trpljenju za našo sveto preganjan o
cerkev . ”
„Rajši ga posnemaj, da bodeš v tistih
letih vsaj župnik, ko je bil on škof . ”
.Glej, oče, to bi moral človek tud i
znati, kakor je znal on . Najprej so mu pomagali
jezuitje navzgor, in sedaj se jim tre -
sejo kolena pred njim . "
Stemnilo se je popolnoma in .na -
enkrat je duhovni gospod sin prekini l
300