Pod spovedni m pečatom

mu je utripalo srce, da je preslišal, ko so
se naposled odprla vrata in sta vstopila dva
meniha . Sele klopotanje sandal, ki so bil e
na golih nogah, ga je zdramilo Zopet dva
meniha . Starejši, z bliščečimi očmi, je bi l
oče prior, ki mu je predstavil drugega, de -
belega sobrata, prečastitega patra Gabriela ,
kot izpovedovalca in vodjo duhovnih vaj .
„Rad bi sedaj čital sveto mašo in po -
tem odpotoval domov,” je rekel ponižn o
župnik .
„Mašo čitati?” se je začudil pater prior .
„Ali prečastiti ne veste, da Vas je prečastit i
gospod škof suspendiral a sacris? Sicer pa
je popolnoma odvisno od Vas, ali bodete še
kdaj brali mašo in kdaj zapustite naš samostan.
Sedaj bodete imeli pred vsem tuka j
mesec dni duhovne vaje, kakor je zapoveda l
prečastiti. Ako priznate tedaj skesani svo j
greh in prosite ponižno škofa za odpuščanje ,
Vam bode gotovo milosten. Svetujem Va m
pa, da priznate kar sedaj svojo krivdo, pa
pojdem takoj k prečastitemu in poprosi m
za Vas . ”
„Saj vendar nisem zagrešil ničesar. ”
„Laž Vam ne pomaga. Škof ve vse .
Povrnite se k njemu, ki je dober pastir ,
kakor izgubljena ovca, da ne občutite njegove
strogosti . Pa še nekaj : Ali imate pr i
sebi denarja, da pokrijete stroške, ki jih ima
naš samostan z Vami ? ”
342