Pod spovedni m pečatom

eraču nekoliko vinarjev, ter je hotel iti
dalje. Toda Hercog ni sprejel miloščine.
Imel je od denarja, ki ga je bil našel v
žepu suknje, še krono, seveda zadnjo . Al i
sedaj, ko je našel nova nebesa, ni več potreboval
denarja. Stari menih se mu je
zdel znan . In vprašal ga je :
„Oprostite, prečastiti, ali niste pater
Oto? ” „Seveda . Sem, ,sem . A sedaj nima m
časa . ”
„Tudi za vašega nekdanjega dijaka Hercoga
ne? ”
„Kaj? Vi ste Hercog? Ni mogoče .
Ta je vendar župnik v Gospojni . Vi pa ,
vi
„Ste ubog berač, ste hoteli reči . Kaj
niste slišali ničesar o moji nesreči ? ”
„Ne čitam časopisov. Ali župnik Hercog
ne morete biti na noben način Saj nist e
duhovnik. ”
„Ali se še spominjate, kako je bilo, ko
sem imel na zemljevidu poiskati Bordo, pa
ga nisem našel . In ko ste mi pokazal i
mesto na karti, sem vskliknil : Saj to ni Bordo ,
saj je to Bordeaux . ”
,,Seveda, seveda se spominjam. Tore j
si res Hercog. Pojdi takoj z menoj v refektorij.
Seveda nimam časa, a za te si ga
moram vzeti. Važno pot imam. V trgu
imamo čevljarja , ki je edini protestant v
fari. Imel sem ga že tako daleč, da bi bi l
462