Pod spovedni m pečatom

krili z blagoslovljeno prstjo . Hercogu so
se zdele te kosti tako svete, kakor relikvij e
kakšnega krščanskega mučenika. Slučajno
je bila v eni kosti že popolnoma zarjavel a
ost noža, shranjenega v njegovi omari .
Vsled spovednega pečata pa tudi tega
koščka železa ni bilo zanj ; kost in nožev a
ost ste ležali zopet v grobu skriti kako r
Mihova izpoved v župnikovem srcu . Ko so
bili Mihovi ostanki pokriti z zemljo, j e
ostal grob še en dan odprt. Drugi dan j e
bil namreč v Qospojni velikansk pogreb .
Bila je prav mala krsta, ne večja nego
za enoletnega otroka, ki so jo pogreznili v
Mihov grob . V tej krsti so bile črne ožgane
kosti in nekaj osmojenega mesa mlinarjev e
Cenke. To je bilo vse, kar so našli me d
vročim pepelom, in sedaj ležita Miha i n
njegova Cenka skupaj v enem grobu .
A še eno žrtev požara je sprejel dane s
ta grob . Preden je grobar zakril jam o
nad malo mlinaričino krsto, je položil vanj o
še v platno zavit predmet . To je bila nad
kolenom odrezana Lenkina noga. Ko je
tekla k zvoniku, da bi z zvonenjem priklicala
pomoč. je stopila z boso nogo na za -
rjavel žebelj Mihove krste . Zastrupljenj e
krvi je bila posledica in le tako, da so j i
odrezali nogo, so ji rešili življenje .
252