Pod spovedni m pečatom

V gostilni zasede gospod župnik pr i
svatovski mizi častni prostor med ženino m
in nevesto, zunaj v puščavi pa opravlja kaplan
svojo ne tako prijetno, a višjo službo .
V gostilni godejo godci za ples — tam
zunaj tikajo angelji nad rešeno človeško dušo .
Notri pleše Pepe s svojo ženo prvi ples ,
tam pa pritiska angelj miru poljub sprave
na belo čelo zapeljane. - -
„Prečastni . kaj pa moram moliti za pokoro?”
vpraša končno Lenka, še vedno klečeča
pred kaplanom .
„Za pokoro?” odvrne blago mladi duhovnik.
„Saj bodete imeli celo dolgo življenje
preobilno pokoro za trenotek greha ;
da pa bode Vaša pokora prav zaslužna, pa
recite vsako jutro : „Iz ljubezni do boga
hočem danes nositi prav potrpežljivo svoj
križ.”
Tekom vsega časa, ko je govoril in deloval
kot duhovnik, je iskal njegov duh ob -
enem pomoči za izpovedovalko . Akoravno
jo je rešil smrti iz vode, akoravno je spravi l
njeno dušo z bogom, bi ostalo vendar vs e
samo polovičarsko delo, ako ne bi skrbe l
tudi za njeno bodočnost v krščanski ljubezn i
do bližnjega . Ali kaj bi mogel storiti, ne
da bi nakopal sebi in dekletu krivo sumničenje
?
Spomnil se je na svojo sestro, ki je
poročila v njegovi domači župniji bogatega
44