Pod spovedni m pečatom

nest zakriva debelo zidovje, kakor visok o
gorovje tisto daljno deželo .
In vendar je lepo v tem gorovju. Kako
lepo in srečno je življenje v tej gorski samoti!
Kako dober je Bog, ki nam je sezida l
tako visoke gore pred bodočnostjo, da n e
moremo videti čez nje! Brez skrbi uživam o
smehljaje današnji dan .
Ako bi bil mogel priprosti kaplan po -
gledati v bodočnost, bi bil pač zavidal ubogega
drvarskega hlapca, čegar gnijoča nog a
je napolnjevala kočo s smradom .
Po dolgih urah je korakal v zavednosti ,
da je izpolnil duhovniško dolžnost nad ubogo
družino, kakor jo je bil izpolnil zjutraj nad
obupanim dekletom, navzdol po zadnjem
klancu . Za njim je ležal temni, molčeč i
gozd, doli je plaval mir med raztresenim i
dvori, tudi daljna vas je ležala tako mirno ,
da ne bi bil slutil nihče, kako veselo se tam
sučejo na svatovskem plesu . Solnce je bilo
že davno izginilo za zapadnimi planinami ,
travniki in njive so zamenjali svojo svetlo -
zeleno obleko s temnim žametom . Marsikak
vrisk, ki je našel v daljavi vesel odmev, je
pričal, da žive tudi tarn doli ljudje, srečn i
ljudje . A tudi vriskanje utihne . Slavnostno
pojo skozi večer zvoki malega večerneg a
zvona s stolpa, ki se komaj še loči od tem -
nega planinskega ozadja . Kakor glasovi ne-