Pod spovedni m pečatom

pokoriti za očetov grebe Da, sestra je do -
bra ; čim mu dovoli župnik nekoliko dni
dopusta in čim lahko zapusti šolo in svoje
bolnike, jo obišče . To pismo ga je prav
tako razveselilo, kakor se ga je drugo neprijetno
dotaknilo . Kaj hočejo od njega
pri škofovskem ordinariatu ? Nobenega greh a
se ni zavedal .
„Eh, kaj! Videli bodemo . Za glavo ne
pojde,” si je mislil .
Tisti dan, ko je kaplan dobil ta pisma ,
je dejal mlinar zvečer svoji ženi :
„Speci mi jutri kozico rezancev . ”
„Jutri imamo vendar mladega zajca s
cmoki. Pečene rezance pa imamo šele v
petek .”
„Sakram —! Če pravim, da nared i
rezance, narediš rezance . In polno kozico
jih hočem imeti, da veš . Pojutrišnjem odidem
. Na romanje grem k Mariji Pomagaj ,
da veš .”
Dan po poroki se je bil v svojem strah u
zaobljubil k Mariji Pomagaj, da uide zaporu
. To obijubo je hotel izpolniti. Ako
se doslej ni izvedelo ničesar, se mu sploh
ni treba več bati ničesar. Tudi pred kap -
lanom ga ni bilo nič več strah, odkar je
bil pri njem na spovedi in je tam povedal ,
kaj je storil. Vsled spovednega pečata j e
postal tudi kaplan neškodljiv. Seveda je
kaplan tako govoril, da ga je spreletaval a
126