Pod spovedni m pečatom

lepo učil čitati v knjigi prirode, sedi pre d
teboj . Kaj mi ne verjameš? Meniš, da je postopač,
tvoj kaplar' pa da mora biti že davn o
župnik in škof ? Ce mi nočeš verjeti, pa ga
vprašaj *sam . "
In priprosti čevljar ga je res vprašal, a
šele, ko je soInce samo zbudilo okrepča -
nega moža .
Jasen je bil župnikov pogled, ko je vi -
del, da se upira prijazno nanj dvoje zve -
stih, modrih oči . To niso bile oči njegoveg a
škofa, ne gospoda prelata ; bile so oči do -
brega človeka .
Zato sta bila tudi oba moža kmalu skupaj
v čevljarski delavnici in vsak je ime l
pred seboj velik lonec kave . Drugič ga j e
mojstrinja že napolnila župniku in trije ve -
liki kosi kruha so našli svoj pot skozi gladn a
usta .
Čudno — kako domačega se je počuti l
med temi tujimi ljudmi ! Taka sreča ! Snoč i
je zopet našel svojega Boga in že zjutra j
najde zopet dobrega človeka . Kar je zaman
iskat v bogatem samostanu, je našel v čevljarski
delavnici.
Pa kaj je znal čevljar pripovedovati !
Začenši od časov svojega potovanja pa d o
dneva, ko je našel v hčerki svojega mojstr a
zvesto, ljubo ženico . Seveda lahko ni bilo ,
ker je protestant in ni maral zapustiti svoj e
vere. Vzajemna ljubezen je pa končno l e
515