Pod spovedni m pečatom

svojo slavnost ljudi . Pa je imela postat i
prekrasna slavnost, kakršne se ne spominjajo
niti najstarejši 1judje v župniji . Kdor
je premogel le deset forintov premoženja ,
si je štel v posebno čast, da bode smel se -
deti s prečastnim gospodom pri novomašnem
gostovanju, kdor pa ni imel toliko, je
dal že sedaj zadnji forint za novomašno
žrtev. Te bogate žrtve za novo mašo je pa
moral prečastni gospod težko zaslužiti . Oblečen
v predolg talar, je hodil do zadnjih ko č
po planinah, pogostoma se spotikajoč, č e
je stopil na sprednji konec dolge obleke .
Povrh te pa je imel še dolg črn ovratnik ,
ki ga je tudi kaj močno grel . Ali ljudje na j
vidijo, da je že sedaj več nego žppnik, k i
ne sme nositi takega ovratnika. Cez pleča
mu je visel ozek črn plašč do tal, pripet pa
je bil okolu vratu s svilnatim trakom, zvezanim
v pentljo . Na glavi mu je tičal črn
pusten klobuk z nenavadno širokim, na treh
krajih z vrvicami povzdignjenim robom .
Bilo je še zgodaj dopoldan ; oče in si n
pa sta bila že visoko na planinah . Vs e
okrog je dihalo luč in življenje . Celo gore
so se lepše bliščale kakor sicer, prav kakor
da so tudi hotele obleči praznično obleko ,
da bi dostojno pozdravile iz Rima povrnivšega
se, tukaj rojenega sina planin . „Pogle j
nas,” so mu klicale, „ali nismo še bolj veličastne
nego Petrova cerkev v Rimu? Vsemogočni
Bog sam nas je sezidal . ”
260