Pod spovedni m pečatom

XIX .
0 vsem, kar se je zgodilo zadnjo no č
v gospojinskem župnišču, ni vedelo solnc e
ničesar. Saj je spalo za to vse tako trdno ,
kakor je spal gori gospod župnik, dočim se
je izpod njega že kopalo grob za srečo njegovega
življenja .
Ako bi bilo solnce kaj vedelo, gotov o
ne bi bilo oblilo cele doline z rožastim svito m
na vse zgodaj, še preden je prišlo izza gora .
Prav gotovo pa ne bi bilo poslalo tolik o
svetlobe in jutranje dišave skozi odprto okno ,
izza katerega je župnik ravnokar pozdravlja l
mladi dan .
Zunaj na hruški je že žgoleval ščinkove c
in s planinske senožeti je bilo slišati vriskanje
pridnih koscev, ki so hoteli končat i
delo, preden se vleže vroči dan s svoji m
žgočim žarom po dolini .
288