Pod spovedni m pečatom

v kovčeg. V njegovi roki je najbolje shranjen,
drugod bi ga slučaj še vedno lahko
razkril, pa bi izdal morilca . To pa se zaradi
svetega spovednega pečata ne sme
zgoditi .
Pri kosilu je Hercog prosil župnika ,
naj bi dovolil, da se odpelje tistih par reči ,
kar jih ima, o priliki na kolodvor. Župnik
je bil vsled te prošnje v zadregi in je nekaj
mrmral. Kuharica pa je milostivemu gospodu
takoj pomagala iz neprilike : „No, to
je pa že preveč, kaj si danes mladi go -
spodje domišIjajo ; kaj mislite, da imamo
konje le za vas? Mar kupujete vi oves ?
Jutri je treba orati, pojutrišnjem tudi ne
bodo gotovi in splo h
„Ce gospod Župnik noče,” je vpade l
Hercog kuharici v besedo, „saj tudi nič ne
de. Pa pošljem iz mesta voznika jutri, ko
pridem tja . ”
Po obedu je obiskal kaplan še nekolik o
bolnikov in se poslovil od njih . Nikoli ne
bi bil verjel, da je ločitev tako grenka .
Vsako drevo ob cesti bi bil objel in se ga
oklenil, da mu ne bi bilo treba oditi. Posebno
rad bi bil šel še enkrat v svoj raj ;
a čas je bil prekratek. In bolje je, tudi
bolje tako, saj bi bila tam zunaj ločite v
še težja .
Ko se je vrnil, je že v veži slišal vesel
smeh iz kuhinje . Njegov naslednik je že
prigel . Sprejem je bil ugoden in pomemben,
152