Pod spovedni m pečatom

Prepaden je strmel mlinar mrliču v
obraz . Ali umorjeni je ležal tiho in mirno .
Bilo je, kakor da so govorila njegova usta :
„Nož iščeš? Prepozno prihajaš . Nož je v
boljših rokah, kakor bi bile tvoje . Sedaj te
držim. Morilec! Morilec! ”
Mrzel pot je prodiral mlinarju iz čela .
Ali ne done klici skozi okno : „Morilec! ”
Ali mu ne tiči že nož v vratu? Vso samo -
zavest je izgubil . Ne da bi mislil na svoje
okrvavljene roke, šklepetaje z zobmi se je
povrnil v posteljo in s svojimi črnordečim i
prsti je zamazal snežno bele rjuhe .
Pa tudi mlada mlinarica je ležala, n e
da bi zaspala . Neprenehoma je morala mi -
sliti na njega, ki jo je tolikokrat objemal v
vroči ljubezni, a sedaj leži mrzel kakor le d
na mrtvaškem odru . Le ena misel jo je tolažila
. Ko je bil prišel Pepe ogledat ne -
vesto, ga je vodil njen oče po dvorišču i n
po hiši, po polju in po travnikih, po gozdu
in po planinskih pašnikih, Vse mu je po -
kazal in vse mu je ugajalo zelo .
„Kaj pa jaz . Ali ti nič ne ugajam? ”
mu je pošepetala v uho z vročim dihom i n
sramežljivo je zarudela .
„Ti? Glej, še prav pogledal te nisem, ”
je hotel reči . Ona pa je že smuknila skoz i
vrata in da ji more odgovoriti, je moral za
njo. Cevka pa je vedela, kako se glum i
sramežljivo devico in kako se podraži nje-
100