Pod spovedni m pečatom

janstva ; saj je bil štirinajst let starejši od
mladega, neizkušenega skakavta .
„Kako pa je tukaj s krsti? Koliko p a
dobi kaplan?” je bilo njegovo prvo vprašanje
?
„Ljudje so večinoma siromašni, dajej o
pa radi. Povprečno pride sedemdeset novčičev
na krst . ”
„No, te umazanosti jih že odvadim .
Kaj pa pri obhajilu in pri obiskih bolnikov? ”
„Ljudje postrežejo z najboljšim, kar
imajo ; prekajeno meso, tupatam mošt, ve -
činoma kako staro žganje . — A povsod se
opazi odkritosrčno zaupanje in zelo bi raz -
žalil dobre ljudi, kdor ne bi vsaj pokusil ,
kar so mu ponudili . ”
„Pa denarja ne? Hvala lepa! Krmo s i
že lahko pridrže, to mi mora itak dati župnik,
ali pravzaprav kuharica. Kajneda, z a
kuharico Vam bode žal ? ”
„Ne, gotovo ne! ”
„Tako? No, vidi se, da še niste praktičen
dušebrižnik. Taka stara, domišljava ,
bedasta kuharica, ki ima povrh še župnika
pod komando, je pravi angelj za kaplana .
No, čujte, čestitam Vam kuharica v Dolenj i
vasi je pravi satan . Ali Vam bode všeč, da
pridete proč iz tega gorskega gnezda? Fej !
Hudiča! Kamor se pogleda, sami hribi, nič
kakor hribi in skale, kjer nič ne raste . No ,
ko je gospod Bog vstvarjal to gnezdo, je
moral pač tudi spati . ”
155