Pod spovedni m pečatom

„Saj niti nisem bil v gostilni,” je reke l
kaplan ter je odšel proti obedovalnici .
„Niste bili v gostilni? Torej pa niste
večerjali? Jaz pa tudi nisem kuhala večerje,
ker sem mislila, da si privoščite v
gostilni košček svatovske pečenke .” In dobro -
dušno je dostavila : „Lačen pa vendar tud i
ne morete iti spat ; veste kaj, pojdite v go -
stilno, pa si kupite pečenko, tedaj prinesete
lahko tudi klobuk milostljivega gospoda
domov . ”
„Ne, nocoj ne maram v gostilno ; pre -
nemirno mi je tam,” je odvrnil Hercog ter
je stopil v kuhinjo, vedoč, da je tam njegov
prosti lestenec z lojevo svečo . Tam so bile
na mizi tudi še jedi, ki jih je bil prinese l
upnik s svatbe . All ni se drznil reči : Dajte
mi kos tega, akoravno je imel pošten glad .
Kuharici pa tudi ni prišlo na misel, da
bi mu bila dala kaj namesto večerje, do katere
je imel pravico ; saj je to gospod
upnik prinesel njej in s svojimi rečmi j i
ni bilo treba krmiti kaplana . Prižgal je svojo
lojevo svečo in s kratkim „lahko noč” je
odšel s krulečim želodcem v svojo sobo .
„No, tak skopuh, ki si ne privošči nit i
ženitvanjske pečenke! In prav za nič ni rabiti
takega kaplana ; niti po župnikov klobu k
ne gre. Vse mora človek storiti sam . Rada
bi pač vedela, čemu se hrani takega kap -
lana.”
75