Pod spovedni m pečatom

„Obloienka je vseskozi lainjiva oseba .
Najprvo je tajila vse . Pod prisego pa priznava '
vsaj, da ni več devica, vsled česar je pre- '
iskava z izprašano babico nepotrebna . N a
temelju njenega priznanja se ji ukaže, na j
takoj zapusti župnišče . Toda ona ni le lažnjiva,
temveč tudi zelo hudobna oseba i n
spletkarka, ki se ne ustraši, iz maščevanja
nad njej neljubim prečastitim župnijski m
upraviteljem na najgrši' način obrekovat i
njegovega spoštljivega očeta, za katolišk o
stvar velezaslužnega moža. To nesramn o
obrekovanje je najboljši dokaz, da je š e
vedno v grešni ljubezni vdana župniku Hercogu,
ker je tudi župnik pri vsaki priložnost i
preganjal tega častivrednega moža in zatiral '
njegovo delovanje za blagor cerkve. Priporočiti
bi bilo torej slavnemu občinskemu predstojništvu,
da čirnprej odstrani iz občinskeg a
področja za mir v občini tako nevarno osebo . ”
Bilo je le še malo časa do odhoda prihodnjega
vlaka in gospod inkvizitor bi bi l
rad še ta dan poročal prečastitemu škofu o
svoji misiji. Moral je torej hiteti. Kdové ,
ali nima dobri upravitelj premehko srce, d a
bi izgnal ničvredno osebo iz župnišča? T o
mora vendar še sam storiti. In storil je to
v imenu svete cerkve, ki ne more trpeti, d a
bi ostala oseba, ki ni devica, le še uro v
tako sveti hiši, kakršna je župnišče ,
Storil je to v imenu škofa, ki mora
paziti kot namestnik božji na svetost župnišč.
367