Pod spovedni m pečatom

Ko je bila maša končana, se jib je naj -
več povrnilo še enkrat k Mihovemu grobu ,
da izmolijo še molitvico. Marsikdo je poda l
tam v spravo roko svojemu sosedu, s katerim
je živel že dolga leta v sovraštvu ;
marsikak družinski prepir je padel tukaj v
globok grob .
Samo mlinar je odšel v težkih misli h
domov . Ali je mislil kaplan nanj ? Ali n i
morda vjel kratek pogled? Menda venda r
več ve, kakor je videti . Ali mlinar je ostal
trden, to mora priznati sam sebi ; niti oko
se mu ni orosilo, ko je kaplan vse omehča l
kakor maslo pa jih je ovijal okoli prsta .
Gotovo ima kaplan njegov nož . A kako
bi ga dobil od njega? Ali naj ga poskus i
podkupiti? Zakaj ne? Za denar se dob i
vse od popa . Ali pa da bi mu ga vzel po
sili ali pa z zvijačo? Dobiti ga mor a
tako ali tako. Dokler je njegova usoda v
kaplanovih rokah, nima mirne ure .
Ko pa je šel črez potok, iz katerega je
pred tremi dnevi kaplan potegnil Lenko z
mlinarjevim otrokom, se je naenkrat na -
smejal . Z dlanjo se je udaril po čelu pa
je dejal : ,,Kako more biti človek tako ne -
umen! Da se nisem takoj spomnil na to !
Bedastemu kaplanu že zamašim usta, da ne
bode mogel reči niti bé! Takoj v nedeljo
se grem izpovedat, pa mu povem vse. Tedaj
ohrani lahko vsa poročila in vse pozdrav e
svetega Mihe zase, z nožem vred. Ej, iz -
112