Pod spovedni m pečatom

jo je tudi, da postane vsled te prisege vsak a
druga neveljavna, ako bi jo kdo prisilil, da
izpove ali priseže kaj . Na to prisego se je
morala še zakleti, da on ni oče njenega
otroka .
Za bodočnost se mu torej ni bilo treba
bati ničesar in tem blaženejši je užival sedanjost.
Cerkvi, kateri se je posvetil, se
zato ni izneveril . Saj je storil samo obljubo,
da se ne oženi in to obljubo celibata bode
vedno izpolnjeval . Celo, če bi cerkev od -
vezala svoje duhovnike celibata, se on, njen
najzvestejši sin, ne bi oženil nikoli . Nikol i
ne! Oženjen duhovnik bi bil v njegovih
očeh največje strašilo .
Dočim je ležal Avgust ves srečen tud i
to noč v rokah prave mlinarjeve hčere, je
sedel oče še dolgo v svoji spalnici ter je
pisaril .
Sin mu je vse premalo praktičen . „Le
cerkev in vedno cerkev in potrpežljivo čakanje!”
S tem pa ne pride v duhovništvu
naprej. Ako je sin sam tak slabotnež, ki si
ne zna napraviti prostora, mora pa oče mal o
pomagati . Tak urednik, to ni njegov okus ;
to ne nese nič. Dobra župnija bi bila že
nekaj druzega. Strela božja, če bi posta l
njegov Gustel župnik v Gospo jni , to bilo
veselje za očeta in čast! Tedaj bi bil lahk o
kmalu zopet župan in šolski načelnik, pa bi
lahko pokazal prokletim ošabnim liberalnim
303