Pod spovedni m pečatom

okvir, tako bliščečo knjižno vezavo, pa j e
popolnoma pozabila na sliko, na vsebino
knjige .
Knjigo vere ponujajo ljudem in če le
pobožno poljubijo lepo vezavo, so že dobr i
otroci cerkve. Ako pa duhovnik ali lajik n i
do pičice natančno izpolnil vseli predpisani h
ceremonij, je storil velik greh , ker je iz -
kazal premalo časti lepi vezavi .
Take misli so rojile Hercogu po glavi,
ko je v molitvi sklenil roke pred živo po -
dobo božjo in je čitalo njegovo duševn o
oko v odprti sveti knjigi narave pravo 1jubezen
božjo .
vabljivo je klenkal samostanski zvon .
Poznal je ta zvok ; klical je menihe k večerji.
Nehote je posegel Hercog v žep, v
katerem je našel pred petimi dnevi dese t
kron. A sedaj je bil ta žep prazen . Z zadnjo
krono je plačal gospodu prelatu košček
kruha, ki ga je bil pojedel v bogatem samostanu
.
A te zadnje krone ni bilo več v samostanu
. Saj je bil to Judežev srebrnjak
n denar takega grešnika bi lahko pregna l
qoi'ji blagoslov iz samostana. Takoj po južini
je odposlal gospod prelat tisto kron o
po poštni nakaznici z geslom : „Za spreobrnitev
grešnika”, katoliškemu tiskovnem u
društvu . To je .bilo gotovo dobro delo, za
Iatero ni moglo izostati božje plačilo .
476