Pod spovedni m pečatom

časno tjačez . Nobenemu človeku se ne mud i
tako, le smrti. Kaj mlin gori? Mlin moj e
Cenke? Reci Cenki, da jo pozdravljam .
Dolg čas mi je po njej . "
Ali prestrašena, ker je tako nenadom a
zagledala rjavo, trohnečo mrtvaško lobanjo ,
je poskočila Lenka na desno. Zakričala je .
Ali jo je mrlič prijel za nogo? Bodeča bolečina
se je širila od noge proti srcu . Le še
nekoliko korakov in bila je pod zvonikom .
Prijela je za prvo vrv, ki ji je prišla v rok o
in z vso močjo jo je vlekla in trgala, da
so rezki glasovi zabrneli po dolini : „Gori !
Gori!” Kmalu so prihiteli ljudje, pa so potegnili
za ostale vrvi. Rogovi ognjegasnega
društva, ki ga je tudi ustanovil novi župnik ,
so zazveneli po vasi ; kmalu je zaropotala
brizgainica po grudasti cesti in težkopadn i
tekajoči koraki so ji sledili .
„V mlinu gori! Moj Bog! Kakšha ne -
sreča! — Kako pa se je to moglo zgoditi?
— ”
Vse to je Lenka še slišala ; potem se
ji je izvila mahajoča vrv iz rok in ničesar
ni vedela. Brez zavesti je ležala pod zvonikom
.
Medtem je švigal ogenj v mlinu višj e
in višje. Strešnica glavnega poslopja se j e
že podrla in plamen je že začel lizati staro
leseno hišo za stanovanje, kjer je naše l
dobro, od soinca izvrstno izsušeno gorivo .
246