Pod spovedni m pečatom

ega bi bila najraje s prsti izgrebla kamen ,
ki ga je bil bigotni oče postavil na gomilo .
Taka oseba bi bila samo breme z a
občino. Zato je prečastiti gospod župnijsk i
provizor predlagal na prvi seji ubožniškeg a
sveta, naj se jo izžene iz občine, v kater o
ni pristojna .
Tega predloga mu ni narekala neusmiljenost,
temveč več višji duhovniški obziri ,
pred vsem škofova zapoved, ki je zahtevala ,
naj se čimprej odstrani oseba, ki je zapeljala
župnika, iz kraja, kjer je povzročil a
toliko pohujšanja .
Gospod župnijski provizor je dobro
vedel, da se je škof motil . Toda v času ,
ko bi bil sam rad postal župnik, se ni sme l
pokazati nepokornega pred svojim škofom .
Ozirati se je moral pa tudi na svojeg a
grešnega očeta. On, duhovnik, mora rešiti
dušo očeta, katerega spominja navzočnos t
sogrešnice vedno na njegovo nekdanjo ljubezen
. Zato je bil tudi svetemu spomin u
pokojne matere dolžan, da odstrani to osebo ,
ker sicer bi lahko oče zaradi žive pozabi l
na mrtvo .
Udje ubožnega sveta, ki so bili izvoljeni
še v času odstavljenega župnika, so pa č
menili, da bi bilo prav, ako bi se pustil o
staro Lenko še do smrti v ubožnici, kater o
je bil ustanovil župnik .
V takih razmerah je moral provizo r
predložiti škofov nalog in znal je tak o
416