Pod spovedni m pečatom

jemu možu lahko prisegla s čisto vestj o
da je to samo njegov otrok . Po onem nauku
je to lahko pošteno storila, kajti mislil a
si je : „Ta otrok je tvoj, ker sem ti ga darovala.
”
Ako imajo misli in želje nosne mater e
res kak upliv na otroka, tedaj se mora iz
tega dečka razviti izvrsten učitelj moralk e
svetega Ligvorija .
Močno so zopet grmeli topiči, ko so
nesli malega mlinskega princa v cerkev h
krstu. Gospod župnik je krstil topot izjemoma
sam . Saj je bila potem v gostilni
krstna pojedina, ki je trajala še pozno po
solnčnem zahodu .
In kaj lepo ime je dobil otrok pri krstu !
Mlinar je seveda želel, da bi se imenova l
po njem Jožef, ali mlinarica je hotela n a
vsak način, naj se imenuje Avguštin . Saj
je bil sveti Avguštin duhovnik, celo škof ,
ta deček pa je tudi moral postati duhovnik,
kakor je obljubila na božji poti . In morda
bode tudi še škof iz njega? Kdo bi vedel ?
Seveda je imela še drug vzrok, da je zahtevala
ravno to ime ; tega pa ni povedala
možu . V življenju svetnikov je čitala, da
je bil sveti Avguštin v svoji mladosti za -
ljubljen in velik grešnik, a se je poznej e
tako spokoril, da je postal svetnik . To j i
je bilo ravno prav. Ta otrok naj vzame
njeno ljubimkanje z Miho na se, in s tem ,
172