Pod spovedni m pečatom

Kmalu je tudi on končal svoje neprijetn o
delo ; rajši bi shranil deset umorjenih pod
zemljo, nego enega samomorilca. Nosilc i
so šli mimo gostilne, ne da bi se ustavili ,
dasiravno so imeli dobro napojnino v žepu .
Najrajši bi bili tekli, da bi hitro dospeli v
svetlo sobo . Tam zunaj jih je nocoj ka r
groza . Sele, ko so imeli za seboj zaprt a
vrata, ko je poleg njih visela blagoslovljen a
voda, uničujoča hudičevo moč, so se oddahnili .
Za nobeno ceno se ne bi bil noco j
nihče predrznil, stopiti na pokopališče, ker
so gotovo vsi duhovi pokonci zaradi nov e
nezaželjene družbe. A če bi bil kdo priše l
tja, bi bil opazil temno postavo, ki je počasi
korakala po grobju in se skoro priplazila
do novega groba . Mar hoče ta duh izgrebsti
truplo iz blagoslovljene zemlje, kjer ni prostora
zanj? Ali ne — Lenka je to, nad
grobom svojega otroka se je zgrudila in
tam plaka sedaj britko .
V tem pa sedi marljivi dušebrižnik ,
gospod upravitelj Gros, pri svoji pisaln i
mizi, Prav toplo je sicer zakurjena, tod a
semtertja ga spreleti mrzla zona ako se
spomni, da je njegova sestra, ki jo zakopavajo
pod njegovimi okni, brez glasu in blagoslova,
kakor mrhovino . A njemu je bila
še več kakor sestra . Se pred kratkimi dnev i
se je grel ob tem krasnem telesu, a sedaj
je to truplo hladno in hrana za črve . In še
385