Pod spovedni m pečatom

ljubega gospoda in tako sta, večkrat se
spodtaknivši, srečno prelezla stopnice in
dospela v spalnico, Župnik je poskusil ,
sezuti črevlje, ali noga ni hotela slušati in
nikakor ni mogel zadeti zajca .
„Le sedite, gospod župnik, tako bod e
bolje”, ga je potolažila pa je pokleknila in
mu je z vajenimi rokami potegnila škornj e
z nog, pri čemur pa bi bil gospod župni k
skoraj padel s stola. Končno je venda r
srečno počival v postelji .
„Sakrabolt, zdi se mi, da še nisem
molil večernice! ”
Hotel je vstati, pa je takoj zopet pade l
nazaj .
„Pojdi, pa mi prinesi brevir in diurnum
. ”
„Oh, gospod župnik, tega gotovo ne
zahteva več naš gospod Bog”, je vo-ovarjala'
kuharica .
„Čenča neumna, kaj veš ti, kakšna je
naša duhovniška dolžnost ! — Da, da, na š
stan je težak . ”
Prinesla rnu je, kar je zahteval . Al i
takoj so se mu začele vrteti črke pred očrni ,
ravno tako kakor veseli fantje in dekleta
tarn v gostilni .
',Deus in — in — adju — ju — "
je začel ; kar se je spomnil na kaplana . „Al i
je kaplan že doma?”
70