Pod spovedni m pečatom

Že drugega dne se je župnik odpeljal ,
da pride pravočasno, kakor je zahteva l
poziv. Z jutranjim vlakom se je odpeljal i z
Gospojne .
Zapovedal je še, naj se danes in jutr i
dobro povije sadno drevje s slamo, pogleda l
je še čebelnjak, ter je za gotovo povedal, da
so vrne jutri z večernim vlakom . Brez prtljage,
samo s svojim potnim brevirjem v
žepu, je odšel na novi kolodvor .
Bil je kaj mračen dan Gosta megla j e
ležala že od jutra nad dolino, da je bil o
kaj vlažno in temno. Take megle so bile
tukaj zelo redke. Ko je župnik stopil i z
župnišča, je hotel pogledati na cerkven o
uro, katere pa v temni goščavi ni bilo vi -
deti. Na potu proti kolodvoru je slišal ne -
koliko veselih vriskov, pa se je čudil, d a
more kdo vriskati ob tem odurnem vremenu .
Ako bi bil šel mesto na železnico h
kakšnemu bolniku na hrib, bi bil priše l
izza nekoliko tisoč korakov iz mračne megl e
na jasno soince. In morda bi bil osvobojen
ravno tako zavrisjml, kakor tam gozdn i
hlapec v grobi srajci, ki je s pesmijo veselo
pozdravljal svojega dekleta .
Mi župnik je moral nižje in nižje v
meglo, in ko je sedel v vozu, je pokri l
sopar tako gosto okno, da ni mogel videti
niti bobnečega gorskega potoka poleg železnice
.
318