letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

Slovenija. Navedeno izhaja tudi iz ustaljene prakse mednarodne pravne pomoči, ki seuporabi v primerih, ko sodišče pri odločanju potrebuje pravo države, s katero RepublikaSlovenija nima sklenjenega mednarodnega ali dvostranskega sporazuma, saj sodišča tudiv teh primerih posredujejo ustrezno zaprosilo za pojasnilo o tujem pravu, opremljeno sprevodom v enega izmed uradnih jezikov tuje države.Glede na to, da so v do zdaj obravnavanih primerih sodišča, pristojna za odločanje obrezplačni pravni pomoči, bodisi samostojno bodisi na podlagi pojasnila MP sestavilaustrezno zaprosilo za mednarodno pravno pomoč in ga skladno z veljavnimi mednarodnimisporazumi oziroma obstoječo prakso mednarodne pravne pomoči opremila s prevodom vjezik zaprošene države, težav v praksi na tem področju po navedbah MP ni bilo. Hkratije MP zagotovilo, da bo zaradi izpostavljene problematike proučilo tudi možnosti, da bi vokviru spremembe ZBPP spremenili določilo tretjega odstavka 10. člena, čeprav v praksi dozdaj na tem področju ni bilo zaznati težav. Zaradi obstoječih mednarodnih sporazumov inustaljene prakse mednarodne pravne pomoči je po mnenju MP sprejemljiva zgolj možnost,da zaprosilo sestavi pravosodni organ, saj mora biti to opremljeno s prevodom v tuji jezik,česar pa prosilec, ki uveljavlja brezplačno pravno pomoč zaradi slabšega ekonomskegapoložaja, ne more zagotoviti.2.4 PRAVOSODJEZ mnenjem MP se strinjamo, saj menimo, da je tudi pri dokazovanju izpolnjevanja pogojavzajemnosti v postopku dodelitve BPP edino sprejemljivo, da se zaprosila za ugotavljanjevzajemnosti obravnavajo po postopku, ki je skladen z veljavnimi mednarodnimi sporazumioziroma obstoječo prakso mednarodne pravne pomoči. Očitno je, da določba tretjegaodstavka 10. člena ZBPP ni skladna ne z Evropsko konvencijo o obvestilih o tujem pravuin ne z uveljavljeno prakso mednarodne pravne pomoči, ki jo daje MP. Glede na pojasnilaMP lahko sklepamo, da se omenjena določba v praksi praviloma sploh ne uporablja, kadarpa se, njena uporaba povzroča težave. Da bi se izognili morebitnim težavam, ki bi utegnilenastati, če bi kateri od pristojnih organov za BPP uporabil določbo tretjega odstavka 10.člena ZBPP tako, kot se glasi (in ravnal po črki zakona), menimo, da je ZBPP v tem delutreba spremeniti in uskladiti z mednarodnimi sporazumi o mednarodni pravni pomoči in žeustaljeno prakso na tem področju. Pričakujemo, da bo zato izpostavljena problematika naMP predmet dodatnega premisleka za pripravo in sprejetje ustrezne zakonodajne rešitve injo bomo spremljali še naprej.Kritje stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči v primeru sklenjenesodne poravnaveŽe v Letnem poročilu za leto 2009 (in ponovno za leto 2010) smo opozorili tudi naproblematičnost določbe 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), po katerimora upravičenec do brezplačne pravne pomoči (BPP), če mu je delno ali v celoti uspelov postopku in je na podlagi odločbe sodišča ali zunajsodne ali sodne poravnave pridobilpremoženje oziroma dohodke, vrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejanskoplačani iz naslova BPP, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškovpostopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke.Zakon o pravdnem postopku v 159. členu določa, da vsaka stranka krije svoje stroške, čese pravda konča s sodno poravnavo, pa ni v poravnavi drugače določeno. Praksa kaže, dao stroških v sodni poravnavi (še vedno) ni drugače določeno, kar pomeni, da mora glede nadoločbo 48. člena ZBPP upravičenec do BPP, ki sklene sodno poravnavo, sam vrniti stroške,izplačane iz naslova BPP. Menimo, da gre pri tem za sistemsko pomanjkljivost v ureditviBPP, saj to odvetnike odvrača od sklepanja poravnav, ZBPP pa v tem delu še vedno ostajaenak. Zato znova predlagamo, da se že izpostavljena problematika preveri in znova proučitaustreznost in primernost obstoječe zakonske ureditve sistema ureditve BPP v tem delu.Letno poročilo Varuha za leto 2012 105