letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

Tako je v enem izmed primerov pobudnik sodišče zaprosil, da se mu globa, izrečena zaprekršek, nadomesti z opravljanjem koristnih del. Sodišče je po opravljenih poizvedbahzaradi ugotovitve dejstev, pomembnih za odločitev, njegov predlog upoštevalo. PristojnemuCSD je predlagalo, da zanj pripravi predlog koristnih del. Več kot šest mesecev pozsneje jesodišče prejelo sporočilo CSD, da se ta srečuje s problematiko pomanjkanja organizacij, prikaterih bi storilci prekrškov lahko opravili določene naloge. Glede na to, da v skoraj sedmihmesecih ni bilo mogoče najti del v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti,je sodišče zaključilo, da namen izvršitve sodbe o prekršku ne bi bil dosežen z nadaljnjimiskanjem takšnih del, zato je odločilo, da se globa prisilno izterja. Pri tem se je sklicevalona sedmi odstavek 19. člena ZP-1 po katerem se uklonilni zapor ne izvrši in globa tudi neizterja, le če storilec določene naloge opravi v celoti.2.4 PRAVOSODJEInstitut nadomestitve globe z opravo nalog v splošno korist je namenjen tistim storilcemprekrška, ki zaradi premoženjskega stanja ali svojih možnosti za plačilo ne zmorejo plačatiglobe, ne da bi bilo zaradi plačila globe ogroženo njihovo preživljanje ali preživljanje tistih, kijih storilec mora preživljati (tako Ustavno sodišče RS v svoji odločbi, opr. št. U-I-166/2008,Uradni list RS 43/2011). Možnost nadomestitve globe z opravo nalog v splošno korist jetorej povezana s storilci prekrškov, ki zaradi svojega slabega premoženjskega stanja nisosposobni plačati globe.Ob obstoju zakonskih pogojev mora biti v skladu z določili ZP-1 vsakomur zagotovljenamožnost nadomestitve globe z opravo del v splošno korist. Obstoj teh pogojev je sodiščev konkretnem primeru očitno ugotovilo, saj je pobudnikov predlog za nadomestitev globetudi upoštevalo. Sklepa o nadomestitvi globe pa sodišče v tem primeru ni moglo izrečizgolj zaradi razlogov, ki niso bili na strani pobudnika – to je zaradi »premalo organizacij«,kjer bi lahko storilci opravljali koristna dela, kot je pojasnilo sodišče. Vendar Varuh meni,da bi država morala poskrbeti, da bi pravico, ki jo daje zakon, lahko vsi upravičenci tudiuresničili. Zato je tudi v 13. členu ZIKS-1 določena obveznost, da so samoupravne lokalneskupnosti obvezane zagotoviti delovne naloge in izvajalske organizacije za izvajanje dela vsplošno korist. Na podlagi četrtega člena Pravilnika o izvrševanju dela v splošno korist paso samoupravne lokalne skupnosti CSD-ju (pristojnemu po predpisih o socialnem varstvu)obvezane sporočati seznam vseh del iz lastnih dejavnosti, ki bi se lahko opravljala v okvirudela v splošno korist. Sporočati morajo tudi seznam vseh organizacij na svojem območju, kibi bile pripravljene postati izvajalska organizacija, vključno z deli, ki se pri organizaciji lahkoopravljajo.Izpostavljeni primer kaže, da se v praksi pojavljajo težave, kadar se za dela v splošno koristne najde ustrezna organizacija, različne pa so tudi rešitve, ki jih v takem primeru sprejmejosodišča. Zato je Varuh, da bi ugotovil vzroke za nastali položaj v konkretnem primerupobudnika, pri Ministrstvu za pravosodje (MP) in pri CSD opravil podrobnejše poizvedovanjeglede (ne)zadostnosti organizacij, vključenih v mrežo izvajalskih organizacij, v okviru katerese te naloge izvajajo, in glede morebitnih dejavnosti za izboljšanje mreže teh organizacij.CSD je opisal težave, s katerimi so se spoprijemali v letih 2008–2009, zaradi katerih je tudinastal zastoj v zagotavljanju del, s katerimi se je lahko nadomestila globa oziroma kazen.Nerešene zadeve so se po pojasnilu CSD zaradi neusklajenosti ministrstev kopičile na CSDin postopki niso mogli biti rešeni v predpisanih rokih (o tem več v Letnem poročilu Varuha2009 – str. 59). CSD je z nastalim položajem večkrat seznanil sodišče. V svojem odgovoruje sicer opozoril, da samoupravne lokalne skupnosti ne zagotavljajo dovolj delovnih nalogv splošno korist, hkrati pa je zatrdil, da je zdaj na voljo dovolj izvajalskih organizacij, kiomogočajo tovrstno delo. Kljub temu pa v posameznem primeru še vedno lahko nastanezaostanek, ker je za določenega posameznika težko najti primerno in ustrezno izvajalskoorganizacijo. V teh primerih CSD obvesti sodišče, ki nato odloči o nadaljnjem postopku.Letno poročilo Varuha za leto 2012 113