letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

166/2008, Uradni list RS 43/2011). Možnost nadomestitve globe z opravo nalog v splošnokorist je torej vezana na storilce prekrškov, ki zaradi svojega slabega premoženjskega stanjaniso sposobni plačati globe.V primeru obstoja zakonskih pogojev mora biti v skladu z določili ZP-1 vsakomurzagotovljena možnost nadomestitve globe z opravo del v splošno korist. Obstoj teh pogojevje sodišče v konkretnem primeru očitno ugotovilo, saj je upoštevalo pobudnikov predlog zanadomestitev globe. Sklepa o nadomestitvi globe pa sodišče v tem primeru ni moglo izrečile zaradi razlogov, ki niso bili na strani pobudnika – to je zaradi »premalo organizacij«, vkaterih bi storilci lahko opravljali koristna dela, kot je pojasnilo sodišče. Varuh meni, da bidržava morala poskrbeti, da bi pravico, ki jo daje zakon, lahko vsi upravičenci tudi uresničili.Zato je tudi v 13. členu ZIKS-1 določena obveznost, da samoupravne lokalne skupnostimorajo zagotoviti delovne naloge in izvajalske organizacije za dela v splošno korist. Napodlagi četrtega člena Pravilnika o izvrševanju dela v splošno korist pa so samoupravnelokalne skupnosti CSD-ju (pristojnemu po predpisih o socialnem varstvu) dolžne sporočatiseznam vseh del iz lastnih dejavnosti, ki bi se lahko opravljala v okviru dela v splošno korist.Sporočati morajo tudi seznam vseh organizacij na svojem območju, ki bi bile pripravljenepostati izvajalska organizacija, vključno z deli, ki se pri organizaciji lahko opravljajo.2.4 PRAVOSODJEIzpostavljeni primer kaže, da v praksi nastajajo težave, kadar se za dela v splošno koristne najde ustrezna organizacija, različne pa so tudi rešitve, ki jih v takem primeru sprejmejosodišča. Zato je Varuh po ugotovitvi vzrokov za nastali položaj v konkretnem primerupobudnika pri Ministrstvu za pravosodje (MP) in pri CSD opravil podrobnejše poizvedovanjeglede (ne)zadostnosti organizacij, vključenih v mrežo izvajalskih organizacij, v okviru katerihse te naloge izvajajo, in glede morebitnih dejavnosti, ki za izboljšanje mreže teh organizacijmorda že potekajo.CSD je opisal težave, s katerimi so se soočali CSD v letih 2008–2009, zaradi katerih jetudi nastal zastoj pri zagotavljanju del, s katerimi se je nadomestila globa oziroma kazen.Nerešene zadeve so se po pojasnilu CSD zaradi neusklajenosti ministrstev kopičile na CSDin postopki niso mogli biti rešeni v predpisanih rokih (o tem več v Letnem poročilu Varuha2009 – str. 59). CSD je z opisanim položajem večkrat seznanil sodišče. V svojem odgovoruje CSD sicer opozoril, da samoupravne lokalne skupnosti ne zagotavljajo dovolj delovnihnalog v splošno korist, hkrati pa je zatrdil, da je zdaj na voljo dovolj tovrstnih izvajalskihorganizacij. Kljub temu pa v posameznem primeru še vedno nastane zaostanek, ker je zadoločenega posameznika težko najti primerno in ustrezno izvajalsko organizacijo. V tehprimerih CSD obvesti sodišče, ki nato odloči o nadaljnjem postopku.Tudi MP je sporočilo, da se je v praksi že zgodilo, da se ni našla primerna izvajalskaorganizacija, ki bi omogočila izvedbo nalog v splošno korist. V teh primerih se je postavilovprašanje, ali globo prisilno izterjati (kot je sodišče ravnalo v konkretnem primeru pobudnika)ali pa postopek ustaviti. Opozorilo je tudi, da ZP-1 posebej ne predvideva takšnega položajain zato tudi ne določa, kako naj postopa sodišče v takšnem primeru. Po mnenju MP bi biloto vprašanje zato treba urediti s spremembami in dopolnitvami ZP-1. Zagotovilo je, da boizpostavljeno problematiko izterjave globe, vključno z morebitno odpravo uklonilnega zapora,celovito proučilo in tudi pripravilo ustrezne spremembe in dopolnitve ZP-1. 6.6-22/201138. Strožja obravnava zaradi napake sodiščaNa Varuha človekovih pravic RS (Varuh) se je obrnila pobudnica in opozorila na napakoOkrajnega sodišča v Piranu (sodišče), zaradi katere je njen mož ostal brez vozniškegadovoljenja sedem namesto šest mesecev.Letno poročilo Varuha za leto 2012 135