letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

Skrb vzbujajoče so tudi informacije o pomanjkanju kadra (zlasti pravosodnih policistov) vzavodih za prestajanje kazni zapora in o preobremenjenosti osebja, saj se to lahko pokažetudi v razmerju do zaprtih oseb in zagotavljanju potrebne varnosti oziroma preprečevanjusporov. Pri tem po naši presoji terjajo takojšne ukrepanje pritožbe osebja, da za svoje delonimajo vselej vse potrebne opreme, zlasti pa, da se spoprijemajo tudi s pomanjkanjemoblačil, in tudi, da ni omogočenega njihovega nujno potrebnega (dodatnega) izobraževanjain usposabljanja.Decembra 2012 je bila sprejeta novela Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1E),ki je sicer začela veljati januarja 2013. K predlogu te novele smo podali kar nekaj pripombin predlogov. S sprejetjem novele zakona je tako vendarle prišlo do nekaterih spremembpomanjkljive ali kako drugače neustrezne normativne ureditve, na kar smo v preteklosti žeopozarjali. Spremembe in dopolnitve zakona tako prinašajo novo ureditev obiskov in drugihstikov pooblaščenca z obsojencem, ki ni odvetnik, vendar nismo prepričani, da bo odpravilavse težave, ki smo jih doslej ugotavljali v tej povezavi (nekatere izpostavljamo med izbranimiprimeri). Končno je zakonsko urejena tudi obveznost izdaje posebne odločbe o namestitviobsojenca v strožji režim prestajanja kazni zapora, o rednem preverjanju razlogov za takonamestitev in določeno pravno sredstvo zoper to odločitev (98.a člen ZIKS-1). Zakon tudiureja izvajanje dveh (novih) varnostnih ukrepov – obveznega psihiatričnega zdravljenjain varstva v zdravstvenem zavodu ter obveznega psihiatričnega zdravljena na prostosti.Določa pa tudi varnostne in druge pogoje, ki jih mora zdravstveni zavod (oziroma zdravstvenizavodi) izpolnjevati za njihovo izvajanje (več o tem v zapisu o Enoti za forenzično psihiatrijo).Pobude zaprtih oseb so bile v nekaterih primerih povezane z napovedjo gladovne stavke.Ugotavljamo tudi, da v zavodih za prestajanje kazni zapora prihaja do raznih obliksamopoškodovanja oziroma poskusov samomora in celo samomorov. To seveda niso pravepoti za reševanje posameznih težav, vendar očitno kažejo na stisko, v kateri so nekaterezaprte osebe, ki svojega protesta ne znajo izraziti na drug ustreznejši način oziroma najtiizhoda iz položaja, v katerem so. Tovrstni primeri zato zahtevajo ustrezno obravnavo,predvsem pa strokoven in sočuten odnos vsega osebja zavoda za prestajanje kazni zapora.Seveda bi moralo biti osebje tudi ustrezno usposobljeno, da bi lahko prepoznalo vse tovrstneresne duševne stiske in zagotovilo ustrezno pomoč. Na to navsezadnje opozarja tudi sodbaEvropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ketreb proti Franciji, št. 38447/09, 19.6. 2012.Priporniki2.3 OMEJITEV OSEBNE SVOBODEPobude pripornikov so se v glavnem nanašale na težave, ki so bile povezane z odrejenimpriporom, pa tudi s samim izvajanjem pripora. Seveda je nestrinjanje s posameznimi sodnimiodločitvami (tako tudi z odreditvijo pripora) mogoče uveljavljati (le) v sodnem postopku spomočjo rednih in izrednih pravnih sredstev. To je tudi edina pravna pot za izpodbijanje sodneodločitve, za katero se meni, da je nepravilna oziroma nezakonita. Na to smo vse pripornikes tovrstnimi pobudami tudi opozarjali, saj lahko v teh primerih praviloma posredujemo le, čegre za očitno zlorabo oblasti ali za neupravičeno zavlačevanje postopka.Pobudniki, ki so problematizirali namestitev v priporu, so se npr. pritoževali zaradi slabihrazmer na pripornem oddelku, zaradi vročine in nemožnosti zračenja, slabih oziromaiztrošenih žimnic za počivanje in druge opreme, slabe in enolične hrane, glede možnostituširanja in zagotavljanja osebne higiene, izročanja pošiljk, premalo čistil, vnosa osebnihpredmetov ter slabega delovanja zdravnikov oziroma zdravstvene službe in podobno. Pri temso skrb vzbujajoče pritožbe, da zavod ni vselej poskrbel za zadostno varstvo posameznihpripornikov (npr. s premestitvami), saj so jih v nekaterih primerih napadli in poškodovali drugipriporniki.62Letno poročilo Varuha za leto 2012