letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

MNZ je časovni zamik preizkusa alkoholiziranosti utemeljevalo s sodbo Vrhovnega sodiščaRS v zadevi opr. št. IV Ips 73/2007, v kateri je to odločilo, da je odreditev preizkusaalkoholiziranosti na storilčevem domu, čeprav več kot uro in pol po storitvi prekrška,upravičena, saj je bil podan sum, da je storilec v obravnavanem primeru vozil pod vplivomalkohola, ko je storil prekršek, razlog za časovni zamik pa je pri storilcu, ki je kraj storitveprekrška zapustil. Pojasnilo je, da pomeni odklonitev preizkusa alkoholiziranosti prekršek,za katerega je predvideno obligatorno pridržanje. Policist torej v takšnem primeru nimadiskrecijske pravice, da bi se odločal, ali bo nekoga pridržal ali ne.Po Varuhovem mnenju pa v obravnavani zadevi ni šlo za takšen primer, saj nikakor nismomogli spregledati, da pobudnik ob odreditvi preizkusa alkoholiziranosti že dlje časa ni bil(več) voznik niti ni nakazoval te namere. Odločitvi Vrhovnega sodišča RS v izpostavljenitej zadevi sicer ne gre oporekati, vendar pa je treba upoštevati, da po določbi 238.b členaZVCP-1 policist pridrži (le) voznika vozila, ki je zaloten pri prekršku iz trinajstega odstavka132. člena ZVCP-1. To zakonsko določilo je vstavljeno v XIV. poglavje zakona, v kateremse urejajo varnostni ukrepi, pooblastila in druga posebna določila, torej zunaj določbe 132.člena ZVCP-1, ki ureja preverjanje psihofizičnega stanja udeleženca prometa oziromaudeleženca prometne nesreče. Namen uvedbe pridržanja voznika vozila, ki mora biti tudizaloten pri tem prekršku, sta njegova »odstranitev« iz cestnega prometa in preprečitev – nesamo nadaljevanja vožnje z motornim vozilom – temveč tudi siceršnje udeležbe v cestnemprometu in s tem ogrožanja sebe in drugih udeležencev cestnega prometa (PoročevalecDržavnega zbora RS št. 109/2007, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona ovarnosti cestnega prometa – ZVCP-1E).2.5 POLICIJSKI POSTOPKIOb upoštevanju izpostavljenega namena zakonodajalca, ki ga je dosegel z določbo 238.bčlena ZVCP-1, sam časovni zamik odreditve preizkusa alkoholiziranosti, zlasti pa okoliščine,ki v ničemer očitno niso kazale, da bo pobudnik tega dne še udeležen v prometu oziromada bi ga zato bilo treba »odstraniti« iz prometa ter mu s tem preprečiti udeležbo v njem (kerbi pomenil grožnjo sebi ali drugim udeležencem), se je zato zastavilo vprašanje ustreznostisklicevanja na to zakonsko določilo za pridržanje pobudnika. V tej zvezi smo MNZ še opozorilina primer, ki je bil obravnavan v preteklosti, ko je bilo ravnanje policista, ki ni poskrbelza pridržanje voznice, ki naj bi odklonila preizkus alkoholiziranosti, pri eni izmed policijskihuprav presojeno kot »realno in sprejemljivo«, Uprava uniformirane policije pa je celo menila,da v tem primeru policist ni ravnal nezakonito, ko je odstopil (zaradi »objektivnih razlogov«)od obligatornega pridržanja na podlagi 238.b člena ZVCP-1.MNZ je v zvezi s tem sporočilo, da je Policija ob uveljavitvi novele Zakona o varnosticestnega prometa (ZVCP-1E) vsem policijskim enotam posredovala usmeritve, v katerihje bil natančno opredeljen postopek policistov, če voznik pobegne s kraja nesreče in sega s kontinuiranim delom brez pretrganja vzročne zveze izsledi ter z njim izvede postopekugotavljanja alkoholiziranosti in pridržanja, če so za to podani pogoji. Z novim Zakonom opravilih cestnega prometa, ki se je začel izvajati 1. 7. 2011, so bile usmeritve spremenjene,ker je v zakonu nova določba, ki dopušča odstopanje od obligatornega pridržanja voznika.Na podlagi tega je MNZ menilo, da ponovno preverjanje postopkov policistov v tem primeruni potrebno, ker je preveritev opravila PU Novo mesto in se z njihovimi ugotovitvami strinja.V tej pobudnikovi zadevi smo torej ugotovili in MNZ tudi opozorili na določene pomanjkljivostiv postopkih policistov s pobudnikom. Očitno pa MNZ ni sprejelo naših pomislekov gledeobstoja pravne podlage za pobudnikovo pridržanje. Policisti so bili sicer v pobudnikovemprimeru vsekakor zavezani, da ugotovijo vse okoliščine prometne nesreče, ki so jo začeliobravnavati, vključno s preveritvijo njegovega psihofizičnega stanja kot udeležencav prometni nesreči. Vendar pa smo (ob upoštevanju ugotovljenih okoliščin, ki v ničemeročitno niso kazale, da bo tega dne še udeležen v prometu oziroma da bi ga zato bilo treba»odstraniti« iz prometa ter mu s tem preprečiti udeležbo v njem, ker bi pomenil grožnjo sebiali drugim udeležencem) menili, da v pobudnikovem primeru ni bilo (zakonske) podlageLetno poročilo Varuha za leto 2012 163