letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

Zaposleni pri teh podizvajalcih so izpostavljali precej slabše delovne razmere, kot so jih imelizaposleni v matični gospodarski družbi. Izpostavljali so številne kršitve pravic, ki so jih biliprisiljeni dopustiti, saj bi jim sicer grozila izguba zaposlitve.Pri tem postaja pogosta praksa delodajalcev tudi siljenje zaposlenih, da začnejo delati kots. p., nato pa prek statusa s. p. za nekdanjega delodajalca (gospodarsko družbo) opravljajoisto delo, kot so ga prej, ko so bili zaposleni pri njem.Formalnopravno za zaposlene pri vseh delodajalcih veljajo enaki predpisi in jim je zagotovljenoenako spoštovanje pravic. Takšna enakost bi bila tudi dejanska, če ne bi v praksi zaznavalimnogo primerov obstoja različnih gospodarskih družb, ki zaposlujejo mnogo delavcev,vendar pa nimajo posebnega premoženja in sredstev. Pogosto se srečujemo z navedbami,da so iste fizične osebe lahko tudi edini družbeniki v različnih gospodarskih družbah. Eneod teh družb nase prevzemajo različne obveznosti, druge so deležne koristi. Zaposleni vdružbah, namenjenih prevzemanju obveznosti, so pogosto prisiljeni dopuščati tudi kršitvesvojih pravic, saj jim večinoma niso na voljo učinkoviti postopki varstva. Večinoma lahkozaposleni svoje pravice varuje le v sodnem postopku. Po koncu sodnega postopka pazaposleni prevečkrat ostanejo le s sodbo v roki, saj delodajalca, ki bi obveznost iz sodbeizpolnil, morda sploh ni več ali pa nima na voljo nobenih sredstev za izpolnitev sodbe.Na težave, povezane z gospodarskimi družbami, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti,prenehajo obstajati z mnogimi neporavnanimi obveznostmi in so potem nadomeščene zdrugimi gospodarskimi družbami istih družbenikov, ki opravljajo isto dejavnost na istemtrgu, opozarjajo tudi inšpekcije in drugi državni organi. Zavedamo se, da noben sistemne more v celoti preprečiti različnih zlorab, kar pa seveda ne pomeni, da ni treba stalnoskrbeti za ustrezno odzivanje in odpravljanje neželenih pojavov. Menimo, da je treba pridržavnih gospodarskih družbah postavljati in vzdrževati še višje standarde. Država morasvojo politiko izvajati dosledno in z vsemi razpoložljivimi vzvodi. Nesprejemljivo je, da državaustanavlja gospodarske družbe, ki tudi na račun kršitev pravic zaposlenih (lahko pri drugihdelodajalcih) ustvarja dobičke. Zdi se, da je kršenje pravic zaposlenih pogosto načrtno innamenjeno pridobivanju materialnih koristi tako delodajalcev kot tudi naročnikov storitev tehdelodajalcev.2.10 DELOVNA RAZMERJASpoštovanje pravic zaposlenih bi moralo biti v takšnih subjektih (v državnih gospodarskihdružbah ali subjektih javnega sektorja prav ter v povezanih družbah – podizvajalcih)dejansko enako pomembno kot doseganje dobička ali zagotavljanja čim višje ravni storitev.Nesprejemljivo je, da se takšni odgovornosti država izogiba s sklicevanjem na to, da sopodizvajalci samostojni subjekti, na katere ni mogoče vplivati. Kadar se državno podjetje alisubjekt javnega prava odloči za zniževanje stroškov z oddajanjem različnih delov svojegadelovnega procesa različnim zunanjim (pod)izvajalcem, se mora obvezno vprašati, na čigavračun se takšno zniževanje stroškov dosega in ali ga tisti lahko plača.Med obravnavo konkretne pobude smo dobro sodelovali z upravo gospodarske družbe, ki jesprejela določene ukrepe za zagotavljanje spoštovanja pravic zaposlenih pri pogodbenikih tedružbe, kar je glede na omejitve naših pooblastil največ, kar je bilo mogoče ukreniti. 4.1-49/201195. Pravica do nadomestila plače zaradi bolezniVeč pobudnikov se je pritožilo Varuhu človekovih pravic RS (Varuh), da jim delodajalci izrazličnih razlogov ne izplačujejo nadomestila plače zaradi bolezenske odsotnosti z dela.Pobudniki ne razumejo, zakaj takšnega nadomestila ne prejmejo, čeprav gre za pravico, kise zagotavlja iz javnih sredstev.Letno poročilo Varuha za leto 2012 221