letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

2.7.4 HrupVsak leto prejmemo kar nekaj pobud o motečem hrupu, ki izvira iz gostinskih lokalov, avtocest,stez za motokros, prireditev na športnih igriščih in drugje. Pobudnikom pojasnimo, da nadzornad izvajanjem Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolje izvaja Inšpektorat RS zakmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje oziroma v okviru tega Inšpekcija za okolje in naravo.V zvezi s hrupom na stezi za motokros v Lembergu pri Varuhu človekovih pravic RS (Varuh)obravnavamo pobudo Krajevne skupnost Lemberg. Obravnava sicer še ni končana, vendarpa opozarjamo na neusklajeno delovanje posameznih inšpekcij. Po ugotovitvah gradbenegainšpektorja v primeru steze za motokros ne gre za objekt, temveč le za vadišče na travnatipovršini. Zato naj bi bila pristojnost gradbene inšpekcije izključena. Inšpekcija za okolje innaravo je sprva pojasnila, da meni, da ne gre za vir hrupa po Uredbi, saj se steza za motokrosne šteje za napravo, ki bi bila vir onesnaženja s hrupom. Zato tudi ni zavezanec za stalnoizvajanje monitoringov izpustov hrupa v okolje, ki jih povzroča s treningi. Prav tako stezaza motokros po veljavni zakonodaji ni naprava, ki bi bila opredeljena kot vir prahu in bi bilazato mesto izvajanja meritev izpustov prahu v okolje. Inšpekcijske službe so tako zavračalesvojo pristojnost. Kakšno pa je stanje ob tekmi v motokrosu? Prizadeti lahko sodelujejo vpostopkih upravne enote za pridobitev dovoljenja za izvedbo javne prireditve. Nadzor nadjavno prireditvijo izvajajo policija, inšpektorji za šport, ob uporabi zvočnih naprav pa skladnoz Uredbo o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup,inšpektorji za okolje. Ti lahko kršitev predpisov glede hrupa ugotovijo samo z merjenjem nasami prireditvi. Pozneje je po Varuhovem posredovanju inšpektor za okolje ugotovil, da jesteza za motokros vir hrupa. Zavezanec je po pooblaščeni organizaciji izvedel meritve hrupapri izvajanju treningov na stezi. Meritve niso pokazale zakonske prekoračitve, zavezanec pamora izvajati nadaljnje meritve hrupa na vsake tri leta.2.7.5 Smrad2.7 OKOLJE IN PROSTORVaruhu človekovih pravic RS (Varuh) so pisali pobudniki, ki jih je motil smrad. Ta se jedvigal iz različnih virov, in sicer iz kompostarn, prašičjih farm, kokošnjakov, čistilnih naprav,tiskarne, kanalizacije, dejavnosti vzreje puranov, iz podjetja, ki predeluje kože, restavracije shitro hrano, lokala, iz tovarne umetnih brusov, zaradi gnojenja z gnojevko ali gnojnico, zaradisežiganja odpadkov, izpostavljeni so bili tudi smrad impregniranih železniških pragov, smradbližnjih tovarn in drugi viri smradu.Številne pobude kažejo velikost na problema in opozarjajo na nujnost sprejetja predpisao emisiji smradu v okolje. Uredba o emisiji smradu je bila v v letu 2009 v osnutku. Takopodročja emisije neprijetnih vonjav v okolje še danes ne ureja noben predpis, kar pomeni,da tudi nadzor ni mogoč. O navedenem smo oktobra 2012 na sedežu Varuha organiziralisrečanje nevladnih organizacij ter predstavnice Ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO).Čeprav priprava Uredbe o emisiji vonja ni v programu MKO, saj naj bi bilo mogoče z drugimiukrepi (npr. okoljevarstvenimi dovoljenji, skrbnim prostorskim načrtovanjem ...) zajeziti vonj,pa tako Varuh kot tudi nevladne organizacije zahtevamo uravnavanje izpustov vonja v okolje.Področje merjenja izpustovIzbira pooblaščenca, ki izvaja meritve izpustov, je še vedno prepuščena upravljavcu objektaali naprave, ki je hkrati plačnik meritev. Po Varuhovem mnenju bi meritve morali izvajatipooblaščenci, ki bi bili povsem neodvisni od upravljavcev in bi tako povečali zaupanjejavnosti v verodostojnost rezultatov meritev.188Letno poročilo Varuha za leto 2012