letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

Nekatere članice Evropske unije celo menijo, da velja Konvencija o medsebojni pravni pomočiv kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije izključno za kazenske zadeve,ne pa tudi za zadeve prekrškov (med te države spada, kot je pojasnilo MZZ, tudi Avstrija).Tudi zato je bila sprejeta Direktiva 2011/82/EU Evropskega parlamenta in sveta z dne 25.10. 2011, ki izrecno določa, da se uporablja za v njej naštete prometne prekrške in da sepisno obvestilo o prekršku pošlje v jeziku dokumenta o registraciji, če je ta na voljo, oziromav uradnem jeziku države članice registracije. Nadalje tudi določa, da morajo države članiceuskladiti svoje predpise s to direktivo do 7. novembra 2013. Republika Slovenija je navedenodirektivo že začela izvajati. Njene določbe so namreč že upoštevane v Predlogu Zakona ospremembah in dopolnitvah ZP-1 (ZP-1H), ki je na stopnji sprejemanja. Pričakujemo lahkotudi, da bo svojo zakonodajo (in tudi prakso) s to direktivo ustrezno uskladila tudi Avstrija, sajdržave članice morajo spoštovati direktive Evropskega parlamenta in sveta.2.4 PRAVOSODJE2.4.6 TožilstvoV letu 2012 smo na področju predsodnih postopkov obravnavali 23 zadev (le dve manj kot vprejšnjem letu), ki so večinoma povezane z delom državnih tožilcev. Nekaj tovrstnih pobudje bilo obravnavnih tudi na preostalih področjih našega dela.Državna tožilstva so kot del pravosodja samostojni državni organi, vendar so bila z noveloZakona o vladi postavljena pod Ministrstvo za notranje zadeve. To je namreč opravljalo tudinaloge na področjih organizacije in statusa državnega tožilstva, pravosodnega nadzora nadposlovanjem državnega tožilstva, pravosodne uprave za področje državnega tožilstva inmednarodnega sodelovanja in mednarodne pravne pomoči v delu, ki se nanaša na državnatožilstva. Ta (sicer predvsem politična) odločitev, ki je Varuh ne šteje za najboljšo rešitev prirazmejitvi nalog organov, ki sodelujejo v kazenskem postopku, je bila tudi predmet presojeUstavnega sodišča RS.V tem letu je bil noveliran Zakon o državnem tožilstvu, ki se je šele začel uporabljati,vendar ne z večjimi vsebinskimi spremembami oziroma dopolnitvami zakona, ki se šelenapovedujejo. Generalni državni tožilec je sprejel tudi politiko pregona, ki naj bi pripomoglak učinkovitejšemu delu tožilstev.Navedbe pobudnikov smo še naprej praviloma preverjali s poizvedbami pri vodjih državnihtožilstev in smo z njihovimi odzivi na splošno zadovoljni, saj v večini primerov na zahtevaniodgovor ni bilo treba opominjati ali pa zahtevati dodatnih pojasnil.Od obravnavanih pobud še naprej prevladujejo zadeve, ki se nanašajo na nezadovoljstvos posameznimi tožilskimi odločitvami. Kljub očitnemu pomanjkanju in preobremenjenostitožilcev pa obravnavane pobude pri Varuhu ne kažejo na zamude pri njihovem delu, kar jespodbudno. Velja pa poudariti, da mora državni tožilec rešiti vse zadeve, ki so mu dodeljenev delo, brez nepotrebnega odlašanja.Glavna naloga državnega tožilca je pregon storilcev kaznivih dejanj, njegovo delo pa morabiti zakonito, pravilno in strokovno. (temu nasprotno ravnanje smo ugotovili v eni medobravnavanih zadev (glej primer št. 45). Pri tem ne sme prezreti tudi pravic in interesovoškodovanca. (glej primer št. 42)Učinkovito pravno sredstvo oškodovanca v primeru nestrinjanja z odločitvijodržavnega tožilcaOb obravnavi Letnega poročila Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto2011 na Komisiji za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti je navzoči vrhovnidržavni tožilec izpostavil, da je v praksi težava (gledano s stališča posameznika) pri doseguLetno poročilo Varuha za leto 2012 115