letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

ko je edino dolžnikovo premoženje le nepremičnina, v kateri stanuje. In v takem primeruizvršba na nepremičnino, katere vrednost je nesorazmerna z višino dolga, ki naj se s prodajonepremičnine poplača, ni vselej v skladu z načelom sorazmernosti. Zaradi zagotovitvenačela enakosti pred zakonom bi moralo biti po našem stališču tudi v izvršilnem postopkuzagotovljeno uravnoteženo varstvo upnika, da z izvršbo doseže poplačilo svoje terjatve inhkrati tudi varstvo dolžnika, da pri tem ni ogrožena njegova eksistenca. Zato zgolj upoštevanjeinteresa upnika ne sme ogroziti temeljnih pravic dolžnika (npr. njegovo dostojanstvo, temeljinjegovega ekonomskega in socialnega obstoja). Ureditev, ki omogoča prodajo dolžnikovenepremičnine in želi zgolj doseči cilj, da se upniku v izvršilnem postopku omogoči, da pridedo poplačila svoje terjatve, je sicer upravičena in zakonita, vendar po našem mnenju takšnaureditev ni povsem v skladu z enim izmed načel pravne države – z načelom sorazmernosti.Prav zato po Varuhovi presoji obstoječe zakonodajne rešitve v takšnih primerih terjajopremislek in morebitne dopolnitve oziroma spremembe na sistemski ravni. Na to smoopozorili Ministrstvo za pravosodje in javno upravo (MPJU). Očitno so opozorila padla naplodna tla, saj je Vlada RS ministrstvu že naložila, da celovito prouči določbe predpisovglede neomejenosti upnika pri izbiri izvršilnih sredstev ter glede določitve minimalnegapraga denarne terjatve za nepremičninsko izvršbo, zlasti z vidika sorazmernosti posega vlastninsko pravico. Po seznanitvi z analizo tozadevnih predpisov, ki jo je opravilo MPJU, paje Vlada RS v maju 2012 s sklepom MPJU naložila tudi, naj začne pripravljati spremembeZakona o izvršbi in zavarovanju, da bi povečala učinkovitost izvršilnega postopka in takozmanjšala plačilno nedisciplino ter hkrati za izvršbo na nepremičnino, ki je dolžnikov dom,predlagala dodatne ukrepe za varstvo dolžnika.2.4 PRAVOSODJEVsaka prisilna deložacija pomeni stisko za posameznika in njegovo družino. Pri tem ne grezanemariti, da ima takšno dejanje podlago v predhodni pravnomočni odločitvi sodišča, kije izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče zahtevati prisilno izselitev in izpraznitevnepremičnine. Pravilnosti in zakonitosti takšne pravnomočne sodne odločitve v izvršilnempostopku (za zdaj) ni več dovoljeno preizkušati. Pri tem so posamezniki, ki jim je naloženaobveznost, da se morajo iz posamezne nepremičnine izseliti in jo izprazniti, prej pravilomatudi seznanjeni s takšno obveznostjo zato, da si lahko pravočasno začno urejati svojestanovanjsko vprašanje. Žal nekateri posamezniki tudi takšnih sodnih odločitev ne jemljejoresno in začnejo ukrepati šele tik pred deložacijo – ko možnosti dolžnika, da bi preprečildeložacijo, praktično ni več.Na podlagi obravnavanih pobud ugotavljamo tudi, da je veliko dolžnikov tudi nepoučenih otem, kako ravnati ob prvi zamudi s plačilom obveznosti, še manj pa vedo o tem, kaj storiti, čeupnik svojo terjatev izterjuje v izvršilnem postopku, in kdaj ter kako lahko morda uveljavljajopravico do prebivanja v prodanem stanovanju (hiši). Zato na tem področju (na kar smov preteklosti že opozorili) pogrešamo več delovanja države in pristojnih institucij, mordatudi nevladnih organizacij, ki bi bile usmerjene v ozaveščanje posameznikov o mogočihposledicah zaradi neizpolnitve obveznosti, pa tudi konkretno pomoč in svetovanje tedaj, kose že znajdejo v dolgovih, a ne vedo, kako začeti reševati nastali položaj.Izvršitelji niso nedotakljiviTudi v tem letu smo obravnavali pobude zaradi nepravilnosti, ki naj bi jih zagrešili izvršiteljiv postopu izvršbe. Tako je ena izmed pobudnic izvršitelju očitala, da pri rubežu premičnegapremoženja – osebnega avtomobila ni upošteval določil ZIZ in njegovih podzakonskihpredpisov. Izvršitelj naj bi razpisal drugo dražbo za prodajo premičnine, čeprav prva splohni bila opravljena, na njej pa naj bi prodal vozilo kupcu, ki ga je pripeljal s seboj, in za ceno,ki je bila veliko pod njegovo dejansko vrednostjo. Prav tako naj bi izvršitelj avtomobil prodal,čeprav mu je dolžnica želela izročiti plačilo za zadnji obrok dolga, s čimer bi izpolnila svojoobveznost do upnika.Letno poročilo Varuha za leto 2012 107