letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

Pravna sredstva (pospešitvena pravna sredstva) za odpravo kršitev pravice do sojenja breznepotrebnega odlašanja ureja Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja(ZVPSBNO), ki se uporablja od 1. 1. 2007. Ta je bil leta 2012 noveliran (ZVPSBNO-B). NovelaZVPSBNO-B je bila predlagana predvsem zaradi izpolnitve obveznosti iz odločbe Ustavnegasodišča RS, št. U-I-207/08, Up-2168/08 z dne 18. 3. 2010 (Uradni list RS, št. 30/10), zato smo zodobravanjem sprejeli odločitev za zapolnitev protiustavne pravne praznine. Na to problematikosmo opozorili že v Letnem poročilu Varuha človekovih pravic RS za leto 2010 (str. 104). Pozdravilismo tudi namen, da se z novelo zakona okrepi uresničevanje oziroma varstvo ustavne pravicedo sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS. Menimo,da spremembe in dopolnitve tega zakona prinašajo več jasnosti v ureditvi varstva pravicedo sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Poudarili smo, da je prav, da se strankam sodnihpostopkov, pa tudi sodiščem, olajša uporaba zakona na način, da se določi boljša povezanostdoločb zakona, kar pomeni tudi povečanje preglednosti učinkovanja zakona. Še vnaprej si jetreba prizadevati, da kršitev ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja oziromakršitev konvencijske pravice do sojenja v razumnem roku sploh ne bi bilo. S tem bi tudi odpadlapotreba za uporabo ZVPSBNO.2.4 PRAVOSODJEZ uporabo pospešitvenih sredstev po ZVSBNO lahko stranka sodnega postopka sama doseže,da se v postopku odpravijo morebitni razlogi za dolgotrajnost posameznega postopka nastrani sodišča. Z njihovo uporabo se predsednika sodišča, čigar dolžnost je redno spremljanjeposlovanja sodišča, lahko opozori na dolgotrajnost postopka. Če on meni, da je bila ali bi lahkobila kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja oziroma da niso bila ali bi lahko nebila spoštovana pravila o vrstnem redu reševanja zadev, zakonski roki za razpis narokov, zaizdelavo sodnih odločb ali druga pravila procesnega vodstva, lahko zahteva od sodnika, ki muje bila zadeva dodeljena v reševanje, da brez odlašanja izdela poročilo, lahko pa zahteva tudivpogled v spis (na podlagi pooblastil, ki mu jih daje Zakon o sodiščih) ter uporabi druge ukrepe,ki so mu na voljo ob ugotovljenih kršitvah pravice do sojenja v razumnem roku na podlagiZVSBNO.Če je kateremu od pospešitvenih pravnih sredstev (nadzorstveni pritožbi ali rokovnemupredlogu) ugodeno, je to lahko podlaga za uveljavitev zahteve za pravično zadoščenje vobliki (simbolične) odškodnine za povzročeno škodo zaradi kršitve pravice do sojenja breznepotrebnega odlašanja. Zahteve za pravično zadoščenje, ko v zadevi posreduje Varuh, sevedani mogoče uveljavljati. Tudi sicer je ob našem posredovanju predsednik sodišča omejen le nanekatere ukrepe, ki jih ima v okviru izvajanja nalog sodne uprave na podlagi Zakona o sodiščih.Tako pobudnike praviloma že pred našim posredovanjem opozarjamo tudi na potrebo, da samiuporabijo predvidene ukrepe za pospešitev postopka po ZVPSBNO.V zvezi s tem izpostavljamo zadevo pobudnika (na njegov primer smo opozorili že v Letnemporočilu 2010, str. 133, številka 33), ki je s tožbo, ki jo je obravnavalo Okrajno sodišče vKranju pod opr. št. P 465/2011, zahteval plačilo denarne odškodnine zaradi kršitve pravicedo sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Kar enajstletna dolgotrajnost kazenskega postopkaje namreč močno vplivala na njegovo zdravje in kakovost življenja. Dolgotrajnost postopka jesam povezoval predvsem z neutemeljenim vztrajanjem okrožne državne tožilke pri pregonu.Navajal je, da ga je sodišče prve stopnje trikrat oprostilo obtožbe, pa vendar je okrožna državnatožilka v njegovem primeru vsakokrat vložila pritožbo. Med kazenskim postopkom se mu jepovsem porušilo psihofizično ravnovesje. Zaradi tega je tudi prenehal hoditi v službo, saj zaradineutemeljenega in dolgotrajnega kazenskega postopka ni bil več sposoben prenašati običajnihvsakodnevnih bremen in odgovornosti. Zaradi neprestanega trpljenja je razmišljal tudi o skrajnihmožnostih, s katerimi bi trpljenju naredil konec.S sodbo z dne 22. 8. 2012 je sodišče njegov tožbeni zahtevek zavrnilo in mu naložilo plačilopravdnih stroškov. Sodišče je namreč sklenilo, da tožnik v kazenskem postopku, ki je vpretežnem delu tekel pred uveljavitvijo ZVPSBNO, ni vložil niti nadzorstvene pritožbe po prejLetno poročilo Varuha za leto 2012 93