letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

zagovornika načela enakosti prevzel pod svoje pokroviteljstvo Varuh. Ta predlog naj bi ponekaterih informacijah podpiralo tudi MDDSZ. Varuh je sistemske in praktične pomislekeza združitev nalog zagovornika in Varuha že večkrat utemeljil. Med Varuhom, ki v skladuz ustavo nadzira javni sektor v razmerju do posameznikov, in zagovornikom, ki naj skrbiza uresničevanje načel enakega obravnavanja (nediskriminacije) predvsem v zasebnemsektorju, kjer se tudi pojavlja največ primerov diskriminacije, je namreč več pomembnihrazlik. Zagovornik bi moral na tem področju sprejemati tudi zavezujoče odločitve – kršilcemizrekati sankcije – in ponuditi žrtvam diskriminacije pravno in drugo pomoč. S temi nalogamipa so tesno povezane tudi promocijske, izobraževalne in ozaveščevalne dejavnosti, ki bijih moralo po evropski regulativi tudi izvajati antidiskriminacijsko telo. Navedene dejavnostipa niso združljive z ustavnim in zakonskim položajem Varuha. Varuh je najvišji organ zaneuradno varstvo človekovih pravic v državi, zagovornik pa eden izmed specializiranihdržavnih organov, ki tudi deluje na tem področju, vendar njegovo delo nadzira tudi Varuh.Zato »presaditev« zagovornika k Varuhu sistemsko ni sprejemljiva.S temi vprašanji je delno povezano tudi vprašanje oblikovanja neodvisne državne institucijeza varstvo in promocijo človekovih pravic (NI), ki bi delovala na podlagi tako imenovanihPariških načel (Načela v zvezi s statusom nacionalnih institucij – Principles relating to theStatus of National Institutions – The Paris Principles), ki jih je sprejela organizacija Združenihnarodov. O pomanjkanju takšne institucije je Varuh že večkrat pisal v svojih poročilih, na to panas opozarjajo tudi mednarodne organizacije. Varuh je pred dvema letoma kot kratkoročnoin prehodno rešitev predlagal nadaljevanje dela takrat razpuščenega Informacijskega uradaSveta Evrope v Ljubljani s Centrom za človekove pravice, ki bi deloval pri Varuhu. Če bi tapredlog Vlada (finančno) podprla, bi bil Center lahko zametek za izvajanje izobraževalnih,promocijskih in preventivnih dejavnosti, tudi na področju preprečevanja diskriminacije.Da bi bilo stanje na tem področju še slabše, pa je vlada v letu 2012 v kampanji ukinjanjavladnih delovnih teles razpustila tudi Medresorsko delovno skupino za človekove pravice, kije dolga leta delovala v okviru MZZ. Varuh je bil dejavni član te delovne skupine od začetkadelovanja, več kot petnajst let. Medresorsko skupino so sestavljali še predstavniki ministrstevin vladnih služb, nevladne organizacije ter neodvisni strokovnjaki, ki delujejo na področjučlovekovih pravic. Na ta način, zlasti z nekaterimi dejavnostmi v obdobju 2011/12, je taskupina poskušala zapolniti tudi prostor, ki nastaja zaradi odsotnosti NI v Sloveniji. Delo teskupine je bilo večinoma dobro, nepogrešljivo pa pri spremljanju uresničevanja mednarodnihzavez, ki jih je država sprejela na področju varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin,zato obžalujemo, da je vlada med drugimi delovnimi telesi razpustila tudi to. Na pogovorupri Varuhu dne 16. 10. 2012 je minister za zunanje zadeve obljubil, da bo to komisijo znovaaktiviral v enaki sestavi. Ko smo pozneje ugotavljali, ali je bila komisija dejansko reaktivirana,smo dobili informacijo, da je minister tak predlog dal, vendar ga je vlada zavrnila.2.2 DISKRIMINACIJAVaruh se je vključil tudi v spremljanje izvajanja Univerzalnega periodičnega pregleda (UPP),ki je najpomembnejši mehanizem Združenih narodov pri spremljanju stanja in spoštovanjačlovekovih pravic posameznih držav članic. Kot državna institucija za človekove pravicesmo dali svoj prispevek pri pripravi poročila; prav tako pa smo se s svojimi mnenji vključiliv presojo spremljanja priporočil, ki jih je za Slovenijo sprejel Svet za človekove pravicena podlagi interaktivnega dialoga v letu 2010. Slovenija je takrat sprejela večino od 97priporočil in se obvezala, da jih bo uresničila in o tem poročala. Za to nalogo je bila določenaMedresorska delovna komisija MZZ za človekove pravice. Kot smo že napisali, je bila takomisija razpuščena, MZZ pa na svoji spletni strani še vedno navaja, da je za koordinacijoizvajanja UPP pristojna Medresorska delovna komisija za človekove pravice Ministrstva.Vse gornje ugotovitve prav gotovo tudi niso dobra popotnica nameri vlade, da Slovenijakandidira za članico Sveta OZN za človekove pravice za obdobje 2016–2018.Letno poročilo Varuha za leto 2012 49