letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

PRIMERI110. Priznanje pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti2.14 BREZPOSELNOSTNa Varuha človekovih pravic RS (Varuh) se je obrnil pobudnik, invalid II. kategorijeinvalidnosti, zaradi nepriznanja pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti.Dne 1. 10. 2011 mu je bila vročena redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnegarazloga z enomesečnim odpovednim rokom. Delovno razmerje mu je prenehalo 31. 10.2011. S tem dnem je tudi potekel rok za vložitev tožbe zoper odpoved. Dne 8.11.2011 se jeprijavil na Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ), ki je zavrnil zahtevek za priznanje pravice dodenarnega nadomestila za čas brezposelnosti v skladu z osmo alinejo drugega odstavka63. člena Zakona o urejanju trga dela (ZUTD), ker pobudnik ni vložil tožbe zoper odpoved.Pobudnik se je zoper odločbo ZRSZ pritožil na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve(MDDSZ), ki je pritožbo zavrnilo. Ali je zoper odločitev MDDSZ vložil tožbo na Delovno insocialno sodišče, nam ni znano.ZUTD v 63. členu določa, da pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnostine more uveljaviti zavarovanec, ki je postal brezposeln po svoji krivdi ali volji ter da se kottakega šteje tudi delavec, ki mu je pogodba o zaposlitvi prenehala zaradi delodajalčeveredne odpovedi v nasprotju z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ki določajoposebno varstvo delavca pred odpovedjo, delavec pa za zavarovanje svojih pravic nizahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva.Odpoved je bila namreč nezakonita, saj delodajalec pred odpovedjo ni pridobil mnenjaKomisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi pri MDDSZ (Komisijapri MDDSZ), da za pobudnika nima drugega ustreznega delovnega mesta, kar bi zaradidelavčeve invalidnosti moral storiti. Pobudnik te določbe ni poznal, dokler ni prejel odločbeZRSZ. Takrat pa je bilo za vložitev tožbe že prepozno.Rok za vložitev tožbe je v skladu s tretjim odstavkom 204. člena Zakona o delovnih razmerjih(ZDR) »30 dni od vročitve odpovedi oziroma od dneva, ko je delavec izvedel za kršitevpravice«. Sodna praksa Višjega delovnega in socialnega sodišča (VDSS) stoji na stališču,da je rok samo eden, in sicer 30 dni od vročitve in da ni mogoče šteti, da je delavec za kršitevizvedel šele po 30 dneh od vročitve, recimo ko so mu to povedali na ZRSZ (kamor je šel šelepo učinkovanju odpovedi, ko je rok za vložitev tožbe že potekel).Opravili smo poizvedbi pri MDDSZ in ZRSZ. Poudarili smo, da gre v konkretnem primeruza delavca invalida, ki ni vedel, da mora delodajalec v skladu z delovno pravno zakonodajopred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pridobiti mnenje Komisije pri MDDSZ. Zato ni vedel,da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Niti ni bil seznanjeni s 63. členomZUTD. Res da velja, da nepoznavanje prava škoduje. Vendar pa v konkretnem primeru, obpredpostavki, da v upravnem postopku velja načelo varstva pravic strank (7. člen Zakonao splošnem upravnem postopku (ZUP)), nismo mogli sprejeti odločitve MDDSZ, da se vsebreme preloži na delavca, ki je že tako prikrajšan z izgubo zaposlitve. Izrazili smo mnenje,da je določba osme alinee drugega odstavka 63. člena ZUTD neustrezna, če delavci z njoniso ustrezno seznanjeni.MDDSZ in ZRSZ sta naše navedbe zavrnila. Ker se je pobudnik prvič oglasil na ZRSZšele, ko je rok za pritožbo že potekel, menijo, da jim ni mogoče očitati opustitve načelavarstva pravic strank. ZRSZ je izrazil nestrinjanje s sodno prakso glede začetka teka rokaza vložitev tožbe. Če bi Vrhovno sodišče s svojo odločitvijo spremenilo to sodno prakso, bitudi pravno neuke stranke, ki bi bile s svojimi pravicami seznanjene šele pri ZRSZ, lahkouspešno uveljavile pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Če sodiščanjihovih tožb ne bi zavračala kot prepoznih, bi jim bila tako pravica do nadomestila priznanaob predložitvi dokaza o vloženi tožbi. Da bi preprečili primere, kot je pobudnikov, ZRSZ na258Letno poročilo Varuha za leto 2012