letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

2.5.6 Zavrnitev izstopa iz države zaradi neveljavne potne listineMNZ nas je seznanilo s tem, da je pri spremljanju izvajanja policijskih nalog in pooblastil(zavrnitev izstopa iz države zaradi neveljavne potne listine pri opravljanju mejnega nadzora)zasledilo ukrep, za katerega meni, da nima zakonske podlage. Zato nam je dokumentacijoo tem posredovalo v pregled in mnenje.Ugotavlja, da v zakonodaji ni določbe o prepovedi izstopa tujcu (ko gre za osebo, kiuživa pravico Skupnosti do prostega bivanja, to je, ko gre za državljana EU in za njegovedružinske člane) in o zavrnitvi izstopa iz države zaradi neveljavne potne listine (z izjemo:osebi se ne dovoli izstop, če je zoper njo uveden kazenski postopek, postopek o prekrškuali drug postopek, če je potrebna njena navzočnost in to zahteva organ). Tako Zakon otujcih in Zakonik o schengenskih mejah ne predvidevata in ne določata pogojev ter postopkaza zavrnitev izstopa iz države. Zakonodaja v primeru neveljavne potne listine predvidevaglobo, ukrepa zavrnitve izstopa pa zakonodajalec očitno ni predvidel niti ne postopka inpritožbe – zato gre po presoji ministrstva za zakonsko praznino. Osebi z neveljavno potnolistino (npr. s pretečenim potnim listom), ki nedvoumno dokaže identiteto in državljanstvo postališču ministrstva, policisti ne bi smeli preprečiti izstopa iz države oziroma posegati v njenopravico do svobode gibanja in te pravice kršiti, saj tak postopek nima podlage v zakonu inintenzivno posega v pravico do svobode gibanja osebi. Policisti bi v tem primeru moraliizvesti hitri prekrškovni postopek z izrekom globe in osebi dovoliti zapustiti državo, v primerupotrebe po obstoju ukrepa zavrnitve izstopa pa bi bilo za to sicer treba vzpostaviti zakonskopodlago. Pri policijski »napotitvi v notranjost države« gre po mnenju ministrstva namrečza poseg v pravico osebe do svobode gibanja, saj policist taki osebi ne dovoli nadaljevatipotovanja oziroma mu ne dovoli zapustiti države. Ukrep zavrnitve izstopa iz države bi moralbiti tudi normativno urejen (kot je vstop v državo) – z zakonskimi in s podzakonskimi akti.Tako bi morali biti določeni razlogi za zavrnitev izstopa, predpisan bi moral biti postopek zizdajo obrazca za zavrnitev in postopek s pravnimi sredstvi. O tem bi se morala voditi tudievidenca. Hkrati ministrstvo ugotavlja tudi, da v policijski praksi na tem področju ni enotnegapristopa oziroma se postopki izvajajo različno.2.5 POLICIJSKI POSTOPKIPolicija svoje ravnanje na tem področju utemeljuje z naslednjim: osebo, ki pri izstopu izdržave nima ustreznega dokumenta, obravnavajo kot v notranjosti države – napotijo jo napristojno diplomatsko-konzularno predstavništvo ali nazaj v njeno državo. Gre za zakonitoodredbo policista, ki jo tujec mora upoštevati, sicer je zagrožena sankcija. Pri tem po mnenjupolicije ne gre za omejitev svobode gibanja, saj se ne dovoli le prestop meje, če za to nisoizpolnjeni pogoji (oseba je in ostaja sicer na ozemlju EU). Gre le za preverjanje pogojev zaprestop državne meje in posledično napotitev v notranjost države po predhodnem izrekusankcije zaradi vstopa v našo državo brez veljavne listine – in tako ne gre za ukrep zavrnitveizstopa. Pravica zapustiti ozemlje države članice EU za potovanje v drugo državo članico jepo stališču policije namreč pogojena z veljavno osebno izkaznico ali potnim listom. Policijamora tudi sicer preprečevati prehajanje meja z neveljavnimi potnimi listinami. Evidencezavrnitve izstopov pa ne obstajajo, ker za to ni pravne podlage. Prav tako ni potrebe zaposebne usmeritve, ker je zakonodaja na tem področju jasna.Varuh človekovih pravic RS (Varuh) izpostavljene problematike, ki jo šteje za vprašanje,pomembno za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za pravno varnost vRepubliki Sloveniji, doslej (še) ni obravnaval, saj v tej zvezi še ni prejel nobene pobude. Našodgovor ministrstvu je zato lahko bil le splošen.Varuh je že večkrat poudaril, da je državi prepovedano vse, kar ji ni izrecno dovoljeno.Prepovedan je vsak poseg njenih represivnih organov v človekove pravice in temeljnesvoboščine, razen tistih, ki so izrecno dovoljeni. Določanje (načina) omejevanja pravic insvoboščin je prepuščeno zakonodajalcu, ki mora upoštevati v Ustavi RS postavljena merila.Letno poročilo Varuha za leto 2012 155