letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

2.4 PRAVOSODJEsodišča opr. št. In 769/2010 z dne 20. 1. 2011, spregledalo pa je izbris izpostavljene vknjiženehipoteke. Po našem posredovanju je bil nato 26. 6. 2012 ta izbris tudi izveden. Pobudo smotako šteli za utemeljeno. 6.4-200/201131. Zastoj v kazenskem postopku kot posledica “predodeljevanja kazenske zadeve”Pobudniku, za katerega so odločili, da je kriv kaznivega dejanja v sostorilstvu, jeprvostopenjsko sodišče izreklo pet let zaporne kazni in mu naložilo plačilo sorazmernegadela stroškov kazenskega postopka. Vsem sostorilcem je izreklo tudi odvzem protipravnopridobljene premoženjske koristi, tako da jim je naložilo nerazdelno plačilo določenegazneska. Po vloženih pritožbah je bila prvostopenjska sodba delno spremenjena, tako da stabili pobudniku izrečeni dve leti zaporne kazni, v odločbah o odvzemu premoženjske koristi ino stroških postopka pa je bila sodba razveljavljena. Zadeva je bila v tem delu vrnjena sodiščuprve stopnje v ponovno odločanje. Prvostopenjsko sodišče v razveljavljenem delu o zadevini odločilo več kot tri leta, zato je pobudnik za posredovanje zaprosil Varuha človekovihpravic RS (Varuh). Ob tem je poudaril, da je zaporno kazen že prestal, kazenski postopekpa še vedno ni v celoti pravnomočen in zato zoper sodbo ne more vložiti izrednega pravnegasredstva. Njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti je namreč Vrhovno sodišče RS s sklepomopr. št. I Ips 149/2009 z dne 7. 5. 2009 že zavrglo kot nedovoljeno, ker (kot je navedlo vobrazložitvi tega sklepa) jo je mogoče vložiti (šele) takrat, ko postane sodba formalno inmaterialno pravnomočna glede vseh delov sodbe.Pobudnik je izkazal, da ima odločitev o vseh delih sodbe v izpostavljenem primeru zanjvelik pomen (onemogočeno mu je namreč bilo uveljavljanje izrednih pravnih sredstevin zaporno kazen je tudi v celoti že prestal). Varuh je zato od prvostopenjskega sodiščazahteval pojasnitev razlogov, zaradi katerih v izpostavljenem kazenskem postopku (še) nibila sprejeta odločitev glede vseh delov sodbe.Sodišče je pojasnilo, da je bila ta kazenska zadeva po prejemu odločitve pritožbenegasodišča z dne 11. 12. 2008 dodeljena drugi sodnici. Sodniku, ki je odločal predtem, je namrečmed trajanjem pritožbenega postopka zaradi nastopa odvetniškega poklica prenehalasodniška funkcija. Zaradi vložitve zahteve za varstvo zakonitosti je bil kazenski spis poslanVrhovnemu sodišču RS, ki je o zadevi odločilo 7. 5. 2009. Februarja 2010 je prenehalasodniška funkcija tudi sodnici prvostopenjskega sodišča, ki ji je bila dodeljena v reševanje tazadeva v razveljavljenem delu. Tako je bila predmetna kazenska zadeva ponovno (šele) 6.9. 2010 predodeljena drugi sodnici, ki je sodniško funkcijo začela opravljati 28. 8. 2010. Natoje bil januarja 2011 zaradi upokojitve s sklepom razrešen zagovornik pobudnika, ki mu je bilnato postavljen drugi zagovornik po uradni dolžnosti. Prvi narok v ponovnem kazenskempostopku je bil tako razpisan 23. 8. 2011, in to potem, ko je pobudnik vložil nadzorstvenopritožbo. Kljub zapletom v postopku, katerih posledica je bila nekajkraten preklic in ponovenrazpis naroka, je nato po zagotovilu sodišča razpravljajoča sodnica postopek vodila brezzavlačevanja.Na podlagi tako prejetih pojasnil prvostopenjskega sodišča je mogoče skleniti, da jepredmetna kazenska zadeva zaradi kadrovskih zamenjav sodnikov in njenega posledičnegapredodeljevanja »mirovala« vse od izdaje odločitve Vrhovnega sodišča RS (ki je 7. 5. 2009zahtevo za varstvo zakonitosti pobudnika zavrglo) do 23. 8. 2011, torej več kot dve leti.Sodišče je res moralo ponovno odločiti (le) o odvzemu premoženjske koristi in o stroškihpostopka, vendar je obsojenec na podlagi sicer (delno) pravnomočne sodbe že moralprestajati kazen zapora. Ker pa obsodilna sodba ni bila formalno in materialno pravnomočnav vseh delih sodbe (kot je ugotovilo Vrhovno sodišče RS), pobudnik ni niti mogel vložitiizrednega pravnega sredstva.130Letno poročilo Varuha za leto 2012