letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

Očitno pa je bil kaznovalni nalog pomanjkljiv, saj je VDT na strokovno napako tudi opozorilodržavnega tožilca. Kljub vsemu pa velja poudariti, da je na pravilno uporabo ustave in zakonav kazenskem postopku dolžan paziti predvsem sodnik (125. člen Ustave RS). Ob ugotovljenistrokovni napaki državnega tožilca v izpostavljenem primeru bi tako po Varuhovem mnenjusodnik ravnal v skladu z ustavo in zakonom, zlasti pa za varovanje pravic oškodovanca, čene bi upošteval predloga državnega tožilca, temveč bi določil narok za glavno obravnavo(445.b člen ZKP). V tem primeru bi lahko v skladu s četrtim odstavkom 102. člena ZKPoškodovanca tudi obvestil, da lahko predlog za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka,ki ga še ni podal, poda do konca glavne obravnave. Hkrati pa bi lahko tudi poskrbel zaodvzem protipravne premoženjske koristi, kajti prvi odstavek 74. člen KZ-1 izrecno določa,da nihče ne more obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem alizaradi njega. Pobudo smo seveda presodili za utemeljeno. 6.0-53/20112.4 PRAVOSODJE43. Neplačilo (že obračunanih) prispevkov za dodatno zdravstveno zavarovanje jelahko tudi kaznivo dejanjeNa podlagi medijskih objav v zvezi z neplačevanjem (že obračunanih) premij dodatnegazdravstvenega zavarovanja delavcem v primeru večjega gradbenega podjetja je Varuhčlovekovih pravic RS (Varuh) na sum očitne zlorabe pravic delavcev opozoril državnotožilstvo. Hkrati je želel preveriti, ali je zaradi suma storitve kaznivega dejanja, ki se preganjapo uradni dolžnosti, državno tožilstvo v skladu s svojimi zakonskimi pooblastili morda žeukrepalo in kako.Specializirano državno tožilstvo RS (SDT) je sporočilo, da kazenske ovadbe, ki bi se nanašalana prilastitev sredstev zdravstvenega zavarovanja, ni podal še nihče. Kljub temu pa je zagotovilo,da bodo v okviru preiskovanja kaznivih dejanj, ki že poteka, preiskani tudi sumi neplačevanjaprispevkov za dodatno zdravstveno zavarovanje. Pojasnilo je tudi, da preiskovanje očitanihravnanj izvaja policija, ko pa bo tožilstvo prejelo ovadbo, bo o njej tudi odločilo.Varuh s takšnim pojasnilom SDT ni bil povsem zadovoljen. Ukrepanje državnega tožilcanamreč ni vezano zgolj na prejem kazenske ovadbe. Tako lahko državni tožilec na podlagidrugega odstavka 161. člena ZKP od organov za notranje zadeve (če tega ne more storitisam ali po drugih organih) zahteva, da zberejo potrebna obvestila in izvedejo druge ukrepe,da se odkrijeta kaznivo dejanje in storilec tudi v primeru, ko pride do njega zgolj glas okaznivem dejanju. SDT smo zato vprašali, ali je državni tožilec medijske objave v zveziz neplačevanjem premij dodatnega zdravstvenega zavarovanja delavcem (in seveda tudidopis Varuha) morda obravnaval kot glas o kaznivem dejanju in ali je na tej podlagi organomza notranje zadeve že določil rok in ukrepe, ki jih je treba izvesti v smislu drugega odstavka161. člena ZKP.V nadaljevanju nas je SDT seznanilo z vmesnimi ugotovitvami policije o obravnavanju sumovkaznivih dejanj, ki naj bi jih z neplačilom prispevkov za dodatno zdravstveno zavarovanjedelavcev storile odgovorne osebe gospodarske družbe. Pripomnilo pa je, da gre zakompleksno preiskavo in glede na obsežnost zadeve postavitev roka ne bi bila smiselna.Varuh tako pričakuje, da bo državni tožilec v izpostavljenem primeru skrbno proučil tuditiste okoliščine, na katere ga je posebej opozoril Varuh oziroma (medijski) glas o kaznivemdejanju. 6.2-7/201244. Okrožna državna tožilka oškodovancu ni sporočila, da lahko začne pregon samZaradi dolgotrajnega postopka v zvezi s pridobitvijo državljanstva je pobudnik kazenskoovadil dva uslužbenca upravne enote. Ker več kot leto dni ni prejel odziva Okrožnegadržavnega tožilstva v Ljubljani (ODT), je na to večkrat opominjal. Na te opomine je prejelLetno poročilo Varuha za leto 2012 141