12.07.2015 Views

letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

2.13.2 Institucionalno varstvoNeupravičenost do varstvenega dodatka v primeru celodnevnega institucionalnegavarstva<strong>Varuh</strong> je prejel več pobud, ki se nanašajo na <strong>pravic</strong>o do varstvenega dodatka po novi socialni<strong>za</strong>konodaji. Nekaj pobudnikov se je pritožilo, da so izgubili <strong>pravic</strong>o do varstvenega dodatka le <strong>za</strong>to,ker so v celodnevnem institucionalnem varstvu, kjer imajo 100-odstotno <strong>za</strong>gotovljeno oskrbo, pričemer v odločbi ni bilo navedeno, na kakšni pravni podlagi je center <strong>za</strong> socialno delo tako odločil.2.13 SOCIALNE ZADEVEMinistrstvo <strong>za</strong> delo, družino in socialne <strong>za</strong>deve (ministrstvo) nam je s tem v zvezi pojasnilo,da osebe v celodnevnem institucionalnem varstvu nimajo stroškov, <strong>za</strong> katere se lahko dodelivarstveni dodatek, <strong>za</strong>to bi bilo dodeljevanje varstvenega dodatka tem osebam v nasprotjuz namenom, <strong>za</strong> katerega se varstveni dodatek lahko dodeli. Z njim se namreč upravičencu<strong>za</strong> čas prebivanja v Republiki Sloveniji <strong>za</strong>gotavljajo sredstva <strong>za</strong> kritje življenjskih stroškov, kinastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjemtrajnih potrošnih dobrin ipd.) in niso stroški <strong>za</strong> <strong>za</strong>dovoljevanje minimalnih življenjskih potreb.Tudi sicer pa bi ga v primeru, da bi jim bil varstveni dodatek dodeljen, morale nameniti <strong>za</strong>plačilo socialnovarstvene storitve, kar pomeni, da jim ta sredstva ne bi nikoli bila na razpolago.<strong>Varuh</strong> se ne strinja s stališčem ministrstva, da osebe, ki so v institucionalnem varstvu, ne morejoimeti stroškov, <strong>za</strong> katere se sicer lahko dodeli varstveni dodatek. Tudi osebe v institucionalnemvarstvu imajo oziroma bi lahko imele v lasti določene trajne potrošne dobrine, npr. televizijskiin radijski sprejemnik, mobilni telefon, osebni računalnik, kolo idr. Če je <strong>za</strong>konodajalec želel<strong>pravic</strong>o do varstvenega dodatka omejiti le na upravičence zunaj celodnevnega institucionalnegavarstva, bi po <strong>Varuh</strong>ovem mnenju moral to nedvoumno <strong>za</strong>pisati v <strong>za</strong>kon. Vendar tudi takšna<strong>za</strong>konska ureditev ne bi odpravila zgoraj navedenih pomislekov.<strong>Varuh</strong> <strong>za</strong>to predlaga, da ministrstvo še enkrat prouči <strong>pravic</strong>o do varstvenega dodatka oseb,ki so v celodnevnem institucionalnem varstvu, in predlaga ustrezne dopolnitve.Letni dodatek <strong>za</strong> odrasle upravičence do celodnevnega institucionalnega varstvaNa področju institucionalnega varstva izstopajo po pogostosti pobude, pove<strong>za</strong>ne s plačilomstoritve celodnevnega institucionalnega varstva odraslih. Upravičenci do storitve so namrečdolžni k plačilu storitve prispevati v skladu s svojo plačilno sposobnostjo, ki pomeni presežekugotovljenega dohodka nad mejo socialne varnosti. Glede na tako določeno mejo socialnevarnosti, ostanejo samskim osebam (in večina upravičencev je takih) po plačilu storitvein prispevka <strong>za</strong> dodatno zdravstveno <strong>za</strong>varovanje na voljo <strong>za</strong> osebne potrebe pravilomale minimalna sredstva oziroma t. i. »žepnina«, to je nekaj nad 20 evrov. Za tiste z nižjimipokojninami je bil do zdaj pomemben vir sredstev <strong>za</strong> lastne potrebe letni dodatek, ki paga morajo po uveljavitvi Zakona o uveljavljanju <strong>pravic</strong> iz javnih sredstev (ZUPJS) nameniti<strong>za</strong> plačilo institucionalnega varstva, saj se je <strong>za</strong>čel šteti v ugotovljeni dohodek. Poleg tegaso morali nekateri upravičenci letni dodatek prispevati k plačilu storitve, drugim pa tega šeni bilo treba, saj ZUPJS ni predvidel, da bi se oprostitve plačil socialnovarstvenih storitevpreverjale po uradni dolžnosti, temveč se preverijo le v primeru prvega odločanja po ZUPJS.<strong>Varuh</strong> meni, da je tako razlikovanje neupravičeno, še bolj pa ga skrbijo opozorila pobudnikov,da se jim z vštevanjem letnega dodatka med ugotovljene dohodke močno poslabšuje kakovostživljenja. Nekateri namreč nimajo svojcev, ki bi jim lahko finančno pomagali oziroma jim neželijo ali ne zmorejo pomagati. Zato si ne morejo več kupiti oblačil, obutve ali pripomočkov<strong>za</strong> osebno higieno, plačati vozovnice potniškega prometa, niti privoščiti kave ali kakšnegapriboljška. Ponižujoče se jim zdi, da si kljub pokojnini, ki jo imajo in jo namenjajo (pretežno)<strong>za</strong> plačilo storitve, ne morejo privoščiti ničesar zunaj okvirov storitve oziroma oskrbe. Stem so njihove osebne potrebe v celoti prezrte. <strong>Varuh</strong> meni, da so opozorila pobudnikovLetno poročilo <strong>Varuh</strong>a <strong>za</strong> <strong>leto</strong> <strong>2012</strong> 249

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!